Za nekatere kandidate prva izkušnja z zaposlitvenim intervjujem

Eno elektronsko pošto s potrditvijo sodelovanja smo prejeli minuto po povabilu, brez dodatnih vprašanj, spet nekaj pa jih je izkazalo zanimanje in so si zelo vztrajno prizadevali pridobiti več informacij. 

Zdelo se je, da vsi ne verjamejo našemu prepričevanju, da se jim ni treba pripraviti na srečanje in da jim bomo zastavljali vprašanja, na katera kot kandidati za poslance gotovo ne bodo imeli težav odgovoriti.

Ko smo jim ob srečanju pojasnili, da so prišli na zaposlitveni razgovor in da so vprašanja, ki jim jih bomo zastavili, pripravili strokovnjaki, se je zdelo, da je večina to sprejela z radovednostjo, slišali pa smo tudi zamišljeni »hm«. Od nekaterih smo izvedeli, da bo to njihov prvi zaposlitveni razgovor v življenju. Na prvo delovno mesto so namreč prišli kot študenti, praktikanti, potem jih je podjetje zaposlilo, nato so dobili drugo ponudbo, kjer razgovora ni bilo, in tako naprej. Čeprav se sliši neverjetno, v resnici ni. Marsikateri zaposleni prizna, da nima sestavljenega življenjepisa, ker ga ni še nikoli potreboval.

Med odgovarjanjem na vprašanja je bilo po pričakovanjih najbolj napeto, ko so morali našteti osebne lastnosti, za katere menijo, da bi jih morali izboljšati. Kot pravijo kadroviki, imajo kandidati na splošno pogosto težave ravno pri tovrstnih vprašanjih, s katerimi se preverja tudi, ali se bodo glede na značaj lahko ustrezno vključili v ekipo. »Kaj hitro zaidejo v naštevanje svojih dobrih lastnosti,« ugotavljajo kadroviki.

Ena od kompetenc, ki jih potrebujejo poslanci za dobro opravljanje svojega dela, je komunikativnost. Za to v praksi potrebujejo tudi znanje tujih jezikov, vendar kandidatov nismo spraševali, kako vešči so jih. Sicer ni pravila, ki bi določalo, da morajo za ta položaj govoriti tuji jezik. Kot zanimivost: v Sloveniji so leta 2016 delodajalci za več kot 50 odstotkov objavljenih prostih delovnih mest v razpisanih pogojih zahtevali znanje vsaj enega tujega jezika, štiri leta prej pa za 40 odstotkov.