Kitajska komunistična partija je v zadnjem letu sprejela vrsto ukrepov brez primere za omejevanje tehnološke industrije.
Dve državi z največjim številom prebivalcev na svetu in največji azijski gospodarstvi tekmujeta, kako obvladati vse hujši energetski krč.
Magnezij ima ključno vlogo v avtomobilski industriji, saj se uporablja v aluminijevih zlitinah, kjer sta potrebni visoka trdnost in nizka teža.
Družba je zadolžena za več kot 260 milijard evrov, vlagatelji pa se bojijo, da bi morebiten propad podjetja močno zamajal kitajsko gospodarstvo.
Evropski in ameriški mediji so velikane azijske tehnološke velesile včasih opisovali kot 'kitajski Google' ali 'kitajski Amazon', zdaj je drugače.
Po ocenah ekonomistov bi lahko v praznih nepremičninah na Kitajskem bivalo okoli 80 milijonov ljudi, torej skoraj vsi prebivalci Nemčije.
V Singapurju so si zamislili robote na kolesih, ki javnost opozarjajo na neprimerno vedenje.
Izgnani kitajski rudarji so se preselili v ameriške države, kjer pridobivajo velik del električne energije iz obnovljivih virov energije.
Razumevanje, katere države so največji onesnaževalci, lahko pomaga oblikovalcem politik pri odločanju, kam usmeriti pozornost.