Kitajska brez usmiljenja nad tehnološke velikane

Medtem ko se ZDA relativno počasi spopadajo z vprašanjem, kako ravnati z velikimi tehnološkimi podjetji, jim Kitajska že reže peruti. Po vrsti strogih ukrepov in obsežnih novih zakonov glede varstva zasebnih podatkov v preteklem letu se predvsem ameriški tehnološki velikani eden za drugim umikajo s Kitajske.

Microsoft bo za kitajski trg ukinil poslovno socialno omrežje LinkedIn. Podjetje Epic Games bo 15. novembra ugasnilo svoje kitajske strežnike videoigre Fortnite, ki je od leta 2017 ena najpopularnejših videoiger na svetu. Tretja v zadnjem mesecu pa je internetna družba Yahoo, ki bo na Kitajskem prav tako ukinila vse svoje storitve. Google, Facebook, Twitter in YouTube pa so na Kitajskem tako ali tako prepovedani že več kot desetletje.

Zatiranje za skupno blaginjo

Kitajske oblasti so preklicale tehnološko prvo javno prodajo (IPO) delnic skupine Ant podjetja Alibaba, ki naj bi bila največja v zgodovini. Prepovedale so uporabo kriptovalut in mladoletnikom omejile čas igranje videoiger na tri ure tedensko, o čemer smo že pisali. Z vedno strožjimi zakoni o varstvu osebnih podatkov pa iz države izganjajo domača in tuja tehnološka podjetja. »Zaradi vse bolj zahtevnega poslovnega in pravnega okolja na Kitajskem paket Yahoojevih storitev od 1. novembra ne bo več dostopen na celinski Kitajski,« je nedavno sporočilo podjetje Yahoo.

Zatiranje tehnoloških podjetij je del širše kampanje kitajske vlade za »skupno blaginjo«, ki je postala vseprisotna fraza v govorih kitajskega predsednika Xi Jinpinga, navaja spletna stran CNET. Kitajsko gospodarstvo se je v zadnjih 20 letih močno razvilo in močno se je povečala tudi premoženjska neenakost, saj naj bi si odstotek najbogatejših lastil 30 odstotkov vsega premoženja.

Da bi premostila ta prepad, kitajska komunistična partija (CCP) z ukrepi in zakoni cilja na kulturo slavnih in bogatih, na močno zadolžena podjetja, kot je Evergrande in vplivne tehnološke velikane. Mnogi menijo, da bo spopad s tehnološkimi podjetji vplival na cel svet.

ZDA in Kitajska: podobna težava, drugačen pristop

Vzporednice z ZDA, kjer je neenakost prav tako močna politična tema, so očitne. Predsednik Joe Biden želi, da bi najbogatejši v državi pomagali financirati njegov infrastrukturni načrt. Korporacije, zlasti tehnološki velikani, so pogosta tarča, saj kljub ogromnim dobičkom plačujejo malo davkov. Vendar je Washington pri omejevanju tehnoloških velikanov bolj previden kot Peking in s težavo ureja panoge, ki se gibljejo veliko hitreje od zakonov.

Jinpingovo prizadevanje za skupno blaginjo je sprožilo vprašanja o motivih CCP in morebitnih stroških. Nekateri opazovalci pravijo, da stranka pod pretvezo odpravljanja neenakosti zgolj utrjuje svojo moč. To je taktika, ki jo je Jinping uporabil v protikorupcijskem boju leta 2012, ko je bilo v imenu odpravljanja družbenih težav odpuščenih ali zaprtih na stotine uradnikov.

Kitajsko zatiranje tehnološkega sektorja je povezano s tveganji. Trajna škoda za gospodarstvo in finančne trge je zelo možna, saj je bilo zgolj od lanskega oktobra s svetovnih finančnih trgov izbrisanih skoraj 1300 milijard evrov vrednosti. »Skupna blaginja je na prvi pogled dobra stvar,« je dejal Bhaskar Chakravorti, dekan globalnega poslovanja na šoli Fletcher na univerzi Tufts. »Vendar je v tem vidik težke roke, ki je zaskrbljujoč.«

Brez usmiljenja

Pred letom dni je Jack Ma, ustanovitelj podjetja Alibaba, v Šanghaju stopil pred množico uglednih poslovnežev in kritiziral kitajsko finančno infrastrukturo, ki ni dovolj razvita. Dejal je, da imajo banke v državi »miselnost zastavljalnice«. Dva tedna pozneje so kitajski regulatorji obtožili podjetje Ant Group monopolnih praks. IPO fintech podjetje, ki se je izločilo iz družbe Alibaba, naj bi zbralo 30 milijard evrov, s čimer naj bi prišlo do največje prve javne prodaje delnic vseh časov. IPO je bil v zadnjem trenutku blokiran.

Številni tehnološki titani so bili od takrat ponižani. Didi, kitajski ekvivalent Uberja, je bil zaradi domnevnega kršenja pravil o zasebnosti izrinjen s trga. Alibaba je bila kaznovana z 2,4 milijarde evrov zaradi protikonkurenčnega ravnanja. Kitajska vlada je kupila manjše deleže v podjetju ByteDance, ki ima TikTok in Twitterju podobnemu Weibu. Medtem so se številni mogotci odločili za predčasno upokojitev, med njimi tudi ustanovitelj podjetja ByteDance. Ma se je prav tako v zadnjem letu neobičajno redko izpostavljal.

Kitajski pristop k reguliranju tehnologije je prežet z moralo. Državni mediji so videoigre imenovali »duhovni opij« za otroke. Douyin, kitajski sorodnik Tiktoka, je prejšnji teden za intenzivne uporabnike uvedel petsekundni premor med videoposnetki s sporočili, kot so »pojdi spat« ali »jutri je služba«. »Tehnološka podjetja spodbujajo vizijo kitajskega človeka, ki ni enaka Xi Jinpingu in njegovi partiji,« je dejala Jennifer Hsu, raziskovalka v organizaciji Think tank Lowy Institute.

Medtem ko oblasti z veseljem kaznujejo potrošniške tehnološke platforme, pa partija še vedno ščiti tehnologije podjetij, ki jih vidi kot ključne za geopolitično varnost, navaja CNET. Huawei, ki proizvaja procesorje in opremo 5G, je vidno neobremenjen.

Vendar niso vsi prepričani, da kitajski ukrepi v nekaterih primerih niso upravičeni. Nekatera podjetja, kot je Ant Group, so dejansko monopolna in si zaslužijo regulacijo, pravi James Laurenceson, ekonomist in direktor Inštituta za odnose med Avstralijo in Kitajsko. »Kitajska gleda na vlogo, ki jo je imela tehnologija v ZDA, in nad tem ni navdušena,« meni Laurenceson. »Obstaja možnost, da bi Kitajska lahko sprejela boljše odločitve glede tehnologije, kot smo jim priča na Zahodu.«