Banke z digitalnimi valutami nad bitcoin in druščino

Mnoge države uvajajo ostre ukrepe proti bitcoinu in ostalim kriptovalutam, centralne banke pa hitijo razvijati svoje digitalne valute.
Fotografija: Foto: Shutterstock
Odpri galerijo
Foto: Shutterstock

Strokovnjaki navajajo, da je glavna razlika med digitalnimi valutami centralnih bank (angleško CBDC) in bitcoinom izvor in upravljanje sredstev. Digitalne valute so centralizirane, kar pomeni, da jih izdajajo in upravljajo centralne banke in imajo nad njimi tudi popoln nadzor. Bitcoin je decentralizirana alternativa tradicionalnim valutam, saj nad njim nima nadzora le ena oseba ali ustanova. Ustvarjajo ga t. i. rudarji po celem svetu, končno število kovancev pa je vnaprej določeno, in sicer 21 milijonov.
image_alt
Salvadorski predsednik bo državljanom podelil bitcoine kot darilo

Države proti kriptovalutam uvajajo ostre ukrepe


Foto: Shutterstock
Foto: Shutterstock
Mnoge države uvajajo ostre ukrepe proti bitcoinu in ostalim kriptovalutam, saj se bojijo konkurence. Kitajska je denimo prepovedala rudarjenje kriptovalut, Velika Britanija pa delovanje največje kripto borze Binance v državi. Vedno večje število ljudi se namreč poslužuje kriptovalut in njihove uporabnosti, kar ne pomeni nič dobrega za papirnate ali fiat valute. Države oziroma centralne banke razvijajo in ponekod že testirajo svoje digitalne valute.

»Vedno več Kitajcev se ukvarja s kripto trgovanjem, kar začenja ogrožati vladne načrte [digitalni juan]. Glavni razlog za ostre ukrepe je hitra rast števila uporabnikov kriptovalut na Kitajskem v zadnjih šestih mesecih,« je za Coindesk dejal Yifan He, izvršni direktor pri BSN, projektu namenjenemu razvoju blockchain tehnologije, ki je podprt s strani kitajske vlade.
 
image_alt
Kitajska izrinila bitcoin rudarje in na trg porinila digitalni juan

Kitajska in digitalni juan


Kitajska mora »odpreti« svoj finančni sistem, če se kdaj želi rešiti nadvlade ameriškega dolarja. Obenem pa ne želi, da bi denar kar »taval« naokoli, zaradi tega so strogi ukrepi proti kriptovalutam logična poteza, piše britanski Money Week. Za ukrepi pa naj bi bili še drugi interesi, kitajska centralna banka namreč že od leta 2014 razvija, zadnje čase pa tudi množično javno testira digitalni juan. Strokovnjak za globalno strategijo Eoin Treacy na svoji spletni strani piše, da je Kitajska na robu lansiranja svoje digitalne valute in si »pripravlja teren«, da ne bi naletela na konkurenco ali arbitražne sporazume na domačem trgu.
 

Centralne banke bijejo bitko s časom


Foto: REUTERS/Ralph Orlowski 
Foto: REUTERS/Ralph Orlowski 
Če bo Kitajska prva večja država, ki bo na trg lansirala svojo digitalno valuto, se bodo centralne banke drugih držav znašle v škripcih. V najskrajnejšem primeru bi lahko digitalni juan dobil status bitcoina med digitalnimi valutami, le da bi imel še podporo masivne ekonomije. Možno je, da ga ne bi uporabljali le na Kitajskem in bi postal prva globalno razširjena digitalna valuta, kar pomeni nadvlado nad drugimi, opozarjajo nekateri strokovnjaki, zato ne presenečajo podatki Banke za mednarodne sporazume (BIS), bolj znane kot centralna banka vseh centralnih bank. Pri slednji ugotavljajo, da se 86 odstotkov centralnih bank vsaj »spogleduje« z digitalnimi valutami, 60 odstotkov z njimi eksperimentira, 14 odstotkov pa že lansira testne projekte. Med drugimi se razvijata tudi digitalni evro in digitalni funt, ki mu pravijo Britcoin, vsak pa naj bi bil podprt s strani svoje centralne banke.
 

Kaj nam lahko prinese (ali odnese) digitalni evro?


Član izvršnega odbora Evropske centralne banke (ECB) za razvoj digitalnega evra Fabio Panetta je za Financial Times povedal, da bi bil lahko digitalni evro lansiran v roku petih let. »Eden glavnih ciljev projekta je konkurirati razvoju digitalnih kovancev drugih držav in podjetij,« je poudaril Panetta. Toda zakaj sploh potrebujemo digitalni evro?
image_alt
Elon Musk in Jack Dorsey o prihodnosti bitcoina in ostalih kriptovalut

Stroka priznava prednosti digitalne valute, a obenem se poraja vprašanje zasebnosti. Digitalni evro naj bi povečal izbiro možnosti plačevanja, prav tako naj bi bile čezmejne transakcije hitrejše in cenejše. ECB pojasnjuje tudi o večji finančni vključenosti posameznika v finančni sistem, nekaterim je namreč otežen dostop do bank ali bankomatov. Prav tako bi lahko bil uporabno orodje v časih ekonomske krize, kot je pandemija, saj bi olajšal finančne transakcije.

Skrb vzbuja dejstvo, da bi lahko banke ali vlade sledile vsaki transakciji, a Panetta odgovarja: »Zaupnost ali privatnost se razlikuje od anonimnosti.«

John Stepek, odgovorni urednik pri Money Week, pa je mnenja, da je popolnoma digitalna in centralizirana valuta popolno orodje za nadzor. Težko si predstavlja, da ga vlade v bližnji prihodnosti ne bi uporabile, če pa ga že imajo.
 

Več iz rubrike