Vam bo ob upokojitvi zmanjkalo denarja?

Veliko ljudi po upokojitvi ne more vzdrževati življenjskega standarda, kot so ga bili navajeni pred upokojitvijo, zato se odločijo, da bodo enostavno zmanjšali svojo porabo.

Temu se lahko izognemo, če si pripravimo načrt, pravijo poznavalci. Težava nastane pri pripravi upokojitvenega plana, saj ne poznamo vseh neznank, kot na primer koliko časa bomo živeli, do katere starosti bomo v službi in najbolj pomembno v kakšnem zdravstvenem stanju bomo takrat.

Na tej točki si lahko poiščemo pomoč finančnega svetovalca, ki bo glede na določene podatke lahko svetoval, kakšna strategija varčevanja za prihodnost je za nas najbolj primerna.

Najbolj poznana strategija varčevanja, ki se je pojavila sredi devetdesetih let, je tako imenovano pravilo štirih odstotkov. Deluje po načelu, da naložbeni portfelj ob upokojitvi pomnožimo s štiri in dobimo znesek 'varne porabe'. Pravilo predvideva tudi 3-odstotno zvišanje dvigov, da pokrijete inflacijo.

Omenjena strategija se je uveljavila kot najbolj varna, čeprav finančni svetovalci opozarjajo, da se je od njenega nastanka veliko spremenilo, kar je treba pri upokojitvenem načrtu upoštevati.

Načeloma ne moremo zagotoviti določene stopnje dohodka iz portfelja, lahko pa pričakujemo, da ga bo portfelj zagotovil v večini scenarijev. Važno je, da pravilno strukturiramo dvige oziroma porabo gotovine, da ta ostane v sprejemljivem obsegu uspeha, razlagajo strokovnjaki.

Poleg omenjene metode finančni strokovnjaki pri načrtovanju finančne prihodnosti svetujejo tudi druge strategije.
 

Dinamično sistematični dvigi

Ta pristop je morda najbolj primeren za upokojence, ki so pripravljeni dopustiti nekaj nihanj v svojih pokojninskih izplačilih, a želijo začeti s čim višjim prihodkom. Ta način spreminja tradicionalni pristop sistematičnega dviga z uvedbo pravil odločanja, da bi določil, kdaj in kako se lahko distribucije povečajo oziroma zmanjšajo. Ta pravila se določijo pri oblikovanju načrta in so podlaga za odločitev zmanjšanja dvigov zaradi povečanih tveganj, povezanih s trgi, dolgoživostjo ali inflacijo.

Segmentacija

Druga metoda se imenuje časovno segmentiranje, nanaša pa se na ločevanje portfelja na časovne segmente, povezane z vlaganji glede na odhodke v določenem času. Ta pristop je primeren za upokojence, ki želijo v svojem načrtu večjo strukturo, hkrati pa bi pri sistematičnih dvigih potrebovali vodenje.

Varnost na prvem mestu

Tretja metoda načrtovanja prihodkov ob upokojitvi temelji na varnosti. Tako imenovan talni pristop je povezan z akademsko teorijo financiranja življenjskega cikla. Teorija išče odgovor na vprašanje, kako razporediti vire čez življenjsko dobo, da bi glede na obstoječe omejitve porabe povečali zadovoljstvo.

Bolj preprosto povedano, stroške razvrstimo glede na želje in potrebe, nato pa ustvarimo spodnjo mejo za potrebe porabe pokojnine, socialne varnosti, obveznic in rente. Metoda je primerna za posameznike ali pare, ki se bolj kot na premoženje osredotočajo na denarni tok, hkrati pa pričakujejo dolgo življenjsko dobo.