Zaposleni množično zapuščajo delovna mesta
Odkar se je začela pandemija, se je težnja po menjavi delovnega mesta med zaposlenimi bistveno povečala. Kaj se dogaja?
Odpri galerijo
Foto: Shutterstock
V času pandemije smo bili priča številnim spremembam, ki se odvijajo še danes. Nekatera podjetja so morala začasno prekiniti s svojo dejavnostjo ali jo izvajati v bistveno manjšem obsegu. Druga so organizirala delo na daljavo, nekatera pa so začela izvajati ukrepe, s katerimi bi se zmanjšalo širjenje okužb. Ugotovljeno je bilo, da so številni zaposleni v tem obdobju razmišljali o menjavi zaposlitve ali dejansko zamenjali delovno mesto.
V Microsoftovi raziskavi je sodelovalo 30.000 zaposlenih po vsem svetu. Kar 41 odstotkov jih je v tem letu razmišljalo o menjavi delovnega mesta. Študija podjetja Personio pa je pokazala, da namerava 38 odstotkov anketiranih, ki so zaposleni na območju Združenega kraljestva in Irske, obstoječe delovno mesto zapustiti v naslednjih šestih mesecih do enega leta. Glede na podatke ministrstva za delo naj bi zgolj v ZDA aprila delovno mesto zapustili štiri milijoni zaposlenih. Glede na prejšnja leta naj bi šlo za rekordno število, poroča BBC.
Zaposleni so delovna mesta zapustili iz različnih razlogov. Nekateri so začeli v času vsesplošnega zaprtja razmišljati o svojem poslanstvu in se lotili iskanja dela, ki bi jim bilo bolj pisano na kožo. Drugi so se odločili, da bodo raje ostali doma z otroki. Številnim odhodom pa naj bi botroval slab odnos delodajalcev do delavcev. V času pandemije so nekateri delodajalci zaposlenim ponudili podporo, drugi pa so jih s slabim odnosom razočarali. Slednji so začeli iskati nove karierne priložnosti.
Alison Omens, glavna strateška direktorica raziskovalnega podjetja JUST Capital, je dejala, da so zaposleni v zadnjih letih čedalje bolj pozorni na to, kakšen odnos imajo do njih delodajalci. Skrb za zaposlene se kaže skozi višino plače, stabilnost zaposlitve, možnost za napredovanje in pravično delovanje podjetja, je dodala.
»Pričakovanja zaposlenih do podjetij so se v času pandemije povečala. Prvi dnevi pandemije so nas spomnili, da ljudje nismo stroji. Če zaposlene skrbi za njihove otroke, za zdravje, če jih tare finančna negotovost in kritje stroškov, so manj produktivni,« je razložila Omensova. Delodajalci so imeli v takih razmerah priložnost, da se izkažejo ali zamerijo zaposlenim, je prepričana.
Študija Personio je hkrati pokazala, da je več kot polovica anketirancev, ki so zapustili delovna mesto, to storila zaradi znižanja plače, poslabšanja ravnovesja med poklicnim in zasebnim življenjem ali uničujoče kulture na delovnem mestu.
Ross Seychellm, vodja osebja v podjetju Persionio, ugotavlja, da so zaposleni obstoječe delovno mesto pogosto zapustili z razlago, da si želijo delati nekje, kjer bodo cenjeni.
V Microsoftovi raziskavi je sodelovalo 30.000 zaposlenih po vsem svetu. Kar 41 odstotkov jih je v tem letu razmišljalo o menjavi delovnega mesta. Študija podjetja Personio pa je pokazala, da namerava 38 odstotkov anketiranih, ki so zaposleni na območju Združenega kraljestva in Irske, obstoječe delovno mesto zapustiti v naslednjih šestih mesecih do enega leta. Glede na podatke ministrstva za delo naj bi zgolj v ZDA aprila delovno mesto zapustili štiri milijoni zaposlenih. Glede na prejšnja leta naj bi šlo za rekordno število, poroča BBC.
Zaposleni so delovna mesta zapustili iz različnih razlogov. Nekateri so začeli v času vsesplošnega zaprtja razmišljati o svojem poslanstvu in se lotili iskanja dela, ki bi jim bilo bolj pisano na kožo. Drugi so se odločili, da bodo raje ostali doma z otroki. Številnim odhodom pa naj bi botroval slab odnos delodajalcev do delavcev. V času pandemije so nekateri delodajalci zaposlenim ponudili podporo, drugi pa so jih s slabim odnosom razočarali. Slednji so začeli iskati nove karierne priložnosti.
Foto: Shutterstock
Zaposleni čedalje bolj pozorni na odnos delodajalcev
Alison Omens, glavna strateška direktorica raziskovalnega podjetja JUST Capital, je dejala, da so zaposleni v zadnjih letih čedalje bolj pozorni na to, kakšen odnos imajo do njih delodajalci. Skrb za zaposlene se kaže skozi višino plače, stabilnost zaposlitve, možnost za napredovanje in pravično delovanje podjetja, je dodala.
»Pričakovanja zaposlenih do podjetij so se v času pandemije povečala. Prvi dnevi pandemije so nas spomnili, da ljudje nismo stroji. Če zaposlene skrbi za njihove otroke, za zdravje, če jih tare finančna negotovost in kritje stroškov, so manj produktivni,« je razložila Omensova. Delodajalci so imeli v takih razmerah priložnost, da se izkažejo ali zamerijo zaposlenim, je prepričana.
Študija Personio je hkrati pokazala, da je več kot polovica anketirancev, ki so zapustili delovna mesto, to storila zaradi znižanja plače, poslabšanja ravnovesja med poklicnim in zasebnim življenjem ali uničujoče kulture na delovnem mestu.
Ross Seychellm, vodja osebja v podjetju Persionio, ugotavlja, da so zaposleni obstoječe delovno mesto pogosto zapustili z razlago, da si želijo delati nekje, kjer bodo cenjeni.
Več iz rubrike
Aprilsko znižanje obresti ECB bi bilo kar presenečenje
Finančni trgi večinsko pričakujejo, da bo evrska oblast obrestno ukrepala junija, letos pa so v svoja cenovna predvidevanja že vključili tri reze.
Iz Nemčije boljši podatki o industrijski proizvodnji
Analitiki menijo, da bi se lahko industrijska stagnacija v »gospodarskem motorju« EU končala v prvem četrtletju, pričakovani ugodni učinki tudi za Slovenijo.
