Zadnji dopust s kuno

Hrvaška se bo čez nekaj mesecev pridružila evroobmočju in se poslovila od svoje nacionalne valute. Denarni enoti kuna in lipa, poletni spremljevalki marsikaterega Slovenca, tako postajata preteklost.

Hrvati so sicer z novo valuto že dobro seznanjeni, saj od 5. septembra velja, da morajo vse trgovine in ponudniki storitev prikazovati cene v obeh valutah, kuni in evru.

Na seznamu 25 najboljših plaž v Evropi sta tudi dve na Hrvaškem

»Skoraj 70 % turistov, ki prihajajo iz tujine, vsakodnevno uporablja evro. Poleg tega je trdno zasidran v hrvaškem bančnem sektorju: večina depozitov in posojil je v skupni valuti ali je nanjo indeksirana. Evroobmočje predstavlja tudi levji delež trgovinskega prometa v državi,« pojasnjuje Bartosz Sawicki, analitik v podjetju Conotoxia, ki ponuja večvalutne finančne storitve.

Strahovi glede povišanja cen neupravičeni

Kot pišejo hrvaški mediji, uvedba nove valute državljanom vzbuja strahove, da bo evro prinesel močno zvišanje cen blaga in storitev. To bi prizadelo vse prebivalce in pristriglo krila turizmu, bistvenemu delu hrvaškega gospodarstva, ki po podatkih Eurostata ustvari skoraj 20 % BDP države in več kot 10 milijard EUR prihodkov na leto.

Kuna postaja preteklost. Foto: Neja Markicevic/CROPIX

Po mnenju analitikov primeri Slovaške ali baltskih držav, ki so se evrskemu območju nedavno pridružile, kažejo, da ti strahovi niso upravičeni, saj se je potek inflacije zaradi tega le malo povečal.

»Po drugi strani pa se s cenovnimi pritiski trenutno spopada ves svet in tudi na Hrvaškem je inflacija nabrala dvoštevilčno medletno dinamiko. To se komajda lahko primerja s časom stabilne in nizke inflacije, ki je bila na primer v času, ko so Slovaki uvedli enotno valuto,« pravi Sawicki in dodaja, da so se morali potrošniki navaditi na rast cen, zato je lahko skušnjava za nadaljnje zviševanje cen s strani hrvaških podjetnikov večja.  

Hrvaška obala kot nova Azurna obala

Kuna se ne bo umaknila čez noč

Čeprav se bo Hrvaška 1. januarja 2023 pridružila evroobmočju, to v praksi ne pomeni, da je treba nakopičene zaloge kun in lip porabiti do konca letošnjega leta. Namreč vse trgovine, restavracije, hoteli, penzioni itd. v Republiki Hrvaški, morajo do 14. januarja 2023 še vedno opravljati poravnave v kunah in evrih, navaja Croatia Week.

Evro že uporablja skoraj 341 milijonov ljudi v 19 državah, kmalu pa se jim bo pridružilo tudi več kot štiri milijone prebivalcev Hrvaške.

Kot pojasnjuje Robert Blaszczyk iz podjetja Conotoxia, se z vidika udobnosti plačevanja v tujini splača uporabljati večvalutno kartico, ne glede na valuto. Tako se namreč uporabniki izognejo pristojbinam za pretvorbo valut in pridobijo brezplačen dostop do več deset valutnih računov, med katerimi lahko kadar koli zamenjajo valute in z njimi plačujejo po vsem svetu. Prav tako lahko brezplačno dvigujejo gotovino na bankomatih, še pravi analitik.

Za rekord zaslužni Nemci in Slovenci