Kako privarčevati s povprečno slovensko plačo

In potem mine mesec, mogoče celo več mesecev, ki se pretvorijo v leto, leta tečejo, vi pa še vedno ostajate na točki, brez odgovora na vprašanje, kako tej tegobi priti do dna in s tem poiskati ustrezno rešitev.
 
Bremenijo vas stroški, nad katerimi nimate nadzora in jim nikakor ni konca, vi pa v možnosti rešitev izberete … povečanje limita! Menite, da je to pravi način soočanja? Naj bom iskrena - nikakor!
 
Bistvo je v tem, da moramo mi upravljati z denarjem in ne denar z nami. Odgovor na vprašanje, kako s plačo povprečnega Slovenca ali Slovenke do 127 eur privarčevanega denarja je preprost: Ko prejmemo mesečno plačo, damo takoj na stran ter preživimo s tistim, kar nam ostane. Marsikdo se je ob tem najbrž ironično nasmehnil, saj večini ni jasno, da se to da, a če boste nadaljevali z branjem vam pojasnim, kako je v resnici to izvedljivo.

Ostalo mi je le še … kako naj poravnam vse stroške?

 
Če smo upoštevali navodila in dali na stran 127 evrov to pomeni, da nam je za stroške in vse, kar sicer plačujemo skozi mesec ostalo “le” še 1.151 evrov (ob predpostavki, da je povprečna plača 1.278 evrov).
 
Zdaj pa se začne borba, sploh če smo bili navajeni, da imamo na mesec za stroške in drobne pozornosti več kot samo to. Odpirati se nam začnejo številna vprašanja kot so:

• Kako naj plačam vse položnice, ki jih imam?
• Kako bomo plačali obšolske dejavnosti za otroka?
• Ali mi bo na koncu meseca zmanjkalo za gorivo ali za hrano?
• Kaj če pride do česa nepredvidenega?
• Ali to pomeni, da do tega denarja, ki ga dam na stran sploh ne morem priti?

To so pogosta vprašanja, ki jih običajno dobim, ko strankam povem preprosto formulo 10-10-80. In če za vas ni dovolj velik izziv privarčevati 10 %, potem lahko to nadgradite z dodatnih 10 %. Prvih 10 % bi namreč morali nameniti za dolgoročne cilje (nakup hiše/stanovanja, pokojnina in podobno), drugih 10 % za varnostno rezervo, preostalih 80 pa pomeni odstotek naše mesečne plače, ki jo namenimo za stroške, hrano in vse drobne pozornosti, ki si jih namenimo skozi mesec. Pa tudi teh 80 % včasih ne potrebujemo v celoti.

Na mesec od 30 do 150 evrov

 
Pod predpostavko, da začnemo prvi denar služiti kot študentje in da so naši prihodki 300 evrov mesečno, moramo v tem primeru vsak mesec 30 evrov dati na stran. Potem sledi prva zaposlitev in z njo povezana prva plača. Recimo, da bi bila ta začetniška in bi tako skupaj z vsemi dodatki prejeli 900 evrov. V tem primeru bi morali naše varčevanje povečati s 30 na 90 evrov. Sprva na varčevalni račun za rezervo, potem, ko pa je ta »vreča« polna, znesek preusmerimo za druge, bolj oddaljene cilje, kot so pokojnina, nakup avtomobila, šolanje otrok itd.
 
Dejstvo je da med svojo kariero napredujemo - vsaj običajno je tako - in dobimo višjo plačo. Recimo, da bi naši prihodki v nekem obdobju znašali 1.500 evrov. V tem primeru bi morali dajati na stran 150 evrov. Zakaj je tako? Ker se bomo sicer zelo hitro navadili na več in te razlike čez mesec ali dva sploh ne bomo več občutili.

Nepričakovan ali občasen prihodek

 
Kaj pa kakšne nagrade, regresi in podobno? V tem primeru bi morali kar 90 % nagrade dati na stran in le 10 % nameniti sebi (tokrat pa res sebi) in se nagraditi. Zakaj le 10 %? Preprosto zato, ker ne vemo, ali bo ta nagrada prišla tudi drugo leto in ker se lahko še bolj razvadimo.
 
Nasvet, da najprej plačajmo sebi, bi lahko rekli, da je zimzelen, saj bi ga resnično moral upoštevati vsak, ki ima prihodke, in to ne glede na starost. Če do danes še nikoli niste plačali najprej sebi, je zdaj skrajni čas, da to spremenite. Ne smete čakati na prvi ponedeljek ali na naslednjo plačo. Saj veste, da tisti pravi ponedeljek potem nikoli ne pride in da tudi ob naslednji plači ni nič drugače. Vedno nas lahko nekaj preseneti in nas tudi bo.
 
Ali ste vedeli, da je kar 75 % Slovencev finančno nepismenih, kar pomeni, da ne znajo ravnati s svojimi osebnimi financami? To pomeni, da je njihova finančna starost neprimerna glede na njihovo biološko starost. Pa vi veste, kakšna je vaša finančna starost? Preverite lahko na www.financnastarost.si.

* Mnenje avtorja ne odraža nujno stališča uredništva.