Les bo imel v arhitekturi 21. stoletja osrednjo vlogo

»Če bi izboljšali gradbene standarde – prezračevanje, filtriranje in prenosne čistilce zraka – bi se možnosti za prenašanje covida-19 znatno zmanjšale,« je na VELUX konferenci Build for Life dejal Joseph Allen, izredni profesor in direktor programa Healthy Buildings Program na Univerzi Harvard. Na arhitekturnem dogodku, usmerjenem v prihodnost, je nastopilo več kot 90 gostov. Predstavili so rezultate svojih najnovejših raziskav s področja bolj zdravih stavb v pokoronskem obdobju, trajnostne arhitekture in vloge gradbene industrije pri zmanjševanju ogljičnega odtisa.

»Če ste brali o izbruhu bolezni, do tega običajno pride v notranjih prostorih in na slabo prezračenih lokacijah, lokacijah, na katerih zrak ni dobro filtriran. V stavbah, v katerih so - poleg drugega ustreznega nadzora - izboljšali prezračevanje in filtracijo, je bilo zelo malo prenosov okužbe, če je do njih sploh prišlo,« je povedal Joseph Allen, ki si je virtualni oder delil z Johnom Macomberjem, višjim predavateljem na harvardski univerzi. Razpravljala sta o zadnjih raziskavah in znanstvenem konsenzu o zdravju v stavbah v postpandemičnem času in širše.

Portugalska - največja proizvajalka koles v EU

Harvardska profesorja sta predstavila tudi rezultate njune nove raziskave svetovne razsežnosti, v kateri sta preučevala kognitivno delovanje pri delavcih v času, ko je bila onesnaženost zunanjega zraka visoka. »V tej raziskavi smo empirično dokazali, da je v primeru visoke stopnje onesnaženosti zunanjega zraka s pravilnim upravljanjem sistema – z uporabo dobrih filtrov, dobrega prezračevanja – mogoče bistveno zmanjšati stopnjo onesnaženosti zraka v zaprtih prostorih. Če stavbe pravilno upravljamo, lahko postanejo nekakšna zatočišča. Lahko se popolnoma ločimo od dogajanja zunaj,« je dejal Allen, ki je strokovnjak na področju vpliva kakovosti zraka v zaprtih prostorih na zdravje in kognitivne sposobnosti ljudi. Dodal je, da so v drugi raziskavi ugotovili, da je nižja koncentracija delcev v zraku povezana z izboljšano kognitivno sposobnostjo pri delavcih in da ugodno vpliva na zdravje, med drugim na zmanjšanje števila hospitalizacij in kardiovaskularnih bolezni.

»Les bo imel v arhitekturi 21. stoletja osrednjo vlogo«

Konferenca Build for Life – hibriden dogodek, ki je potekal v danski prestolnici – je združila strokovnjake iz panoge in svetovne mnenjske voditelje, ki so razpravljali o največjih izzivih in priložnostih v današnji gradbeni industriji ter raziskovali moč dnevne svetlobe pri ustvarjanju zdravih in odpornih stavb.

Najbolj trajnostno usmerjene države v letu 2021

Avstrijski arhitekt Juri Troy se je osredotočil na vprašanje, zakaj je dobra zasnova pomembna za trajnost in dolgo življenjsko dobo. »Če je le mogoče, moramo v večji meri graditi z materiali, ki se lahko obnavljajo. To je edina možnost, kadar gradimo na novo (...) Dosežemo lahko točko, ko bodo naše stavbe izbrisale svoj skupni ogljični odtis,« je pojasnil in poudaril, da les na primer v svoji strukturi lahko zadrži ogljik, če ga le uporabljamo na pravilen način. Strokovnjak je izpostavil, da bo imel les osrednjo vlogo v arhitekturi 21. stoletja. »V prihodnosti bi morali graditi zgolj z namenom izboljšanja problematike podnebnih sprememb. Arhitektura ne bi smela biti del problema, temveč bi morala postati del rešitve,« je dodal Troy, ki se lahko pohvali z izvedbo projekta 100-odstotno ogljično nevtralne hiše – Sunlighthouse, 2010 –, ki stoji v Avstriji.

Built for Life. Foto: Velux

Sinus Lynge, soustanovitelj in kreativni direktor oblikovalskega studia EFFEKT Architects, je bil med govorniki, ki so predstavili velike paradokse stanovanjske gradnje, ki jih je raziskoval s svojo ekipo. Trajnostni paradoks je, da moramo ob naraščanju števila prebivalstva v mestih in podvajanju števila stanovanj do leta 2050 doseči ničelno stopnjo neto emisij, da bi se izognili dramatičnim spremembam. Paradoks cenovne dostopnosti pomeni, da se bo število gospodinjstev do leta 2050 podvojilo. Tri milijarde ljudi bodo potrebovale stanovanja, a le sedem odstotkov jih bo imelo dostop do formalnega stanovanjskega financiranja. Življenjski paradoks proučuje to, da je depresija, čeprav nas je vse več, živimo bližje drug drugemu in smo bolj povezani, ena najbolj razširjenih bolezni na svetu. Danski arhitekt se pri svojem delu zato osredotoča na zdravo življenje.

Predstavil je svoj najnovejši projekt »Living places Copenhagen«, ki ga je razvil v sodelovanju z družbo VELUX in s katerim želi pokazati, da je v praksi mogoče oblikovati in graditi zdrave domove za ljudi in planet. »Kaj, če bi naši domovi lahko izboljšali zdravje ljudi in planeta s skrbno izbiro materialov, gradbenih tehnik, komunalnih storitev ter zasnovo notranjih in zunanjih prostorov? To vključuje tudi preučevanje dnevne svetlobe; kako doseči pravo vrsto dnevne svetlobe in kako povezati naravo z našimi okni?« je vprašal. Dodal je, da lahko z rešitvami, ki so nam danes na voljo, korenito zmanjšamo okoljski odtis naših stavb; verjetno za 70 do 75 odstotkov. Načela, ki podpirajo ta novi način gradnje, so: zdravje, skupno bivanje, poenostavitev, prilagodljivost in možnost nadgradnje. Projekt bo prikazal preobrazbo iz samote – ločenih predmestnih domov – v skupnost, po kateri glede na arhitektovo raziskavo hrepenijo številni Danci.

Najstarejši hotel na svetu se nahaja na Japonskem

Gradbeni sektor ustvari skoraj 40 odstotkov svetovnih letnih emisij ogljikovega dioksida

Konferenca se je začela z govorom Davida Briggsa, izvršnega direktorja skupine VELUX, ki je prispel s konference Združenih narodov o podnebnih spremembah 2021 (COP26) in je bil »opogumljen z dejstvom, da je bilo veliko govora o vlogi gradbene industrije in grajenega okolja« v zvezi s podnebnimi spremembami. Že nekaj časa je znano, da gradbeni sektor ustvari skoraj 40 odstotkov svetovnih letnih emisij ogljikovega dioksida.

»Upam, da bomo navdihnili tudi druge (...) Želimo zagotoviti kakršnokoli pomoč, pomagati gradbeni industriji s čim večjim številom partnerstev, ki jih lahko sklenemo pri reševanju teh izzivov (...) in prispevati k dobremu počutju ljudi, ki živijo v teh stavbah,« je dejal Briggs. Dodal je, da je cilj podjetja VELUX zmanjšati ogljični odtis in pomagati pokazati, da je to mogoče doseči tudi v gradbeni industriji. Podjetje je zato lani predstavilo svojo trajnostno strategijo, ki vključuje ambiciozne cilje. Med njimi je tudi ta, da do leta 2041 postanejo popolnoma ogljično nevtralni. Zbranim je predstavil tudi model Build For Life Compass, katerega cilj je ideje uresničiti v praksi. Briggs je v podjetju zaposlen že tri desetletja in lahko potrdi, da je nabiranje znanja – prek povezovanja z raziskovalci in arhitekti – postalo »del DNK podjetja VELUX«.

Hongkong: Stanovanja v velikosti parkirnih mest so nekaj običajnega