Hongkong: Stanovanja v velikosti parkirnih mest so nekaj običajnega

Hongkong je eno najbolj gosto poseljenih območij na svetu, hkrati pa je treba za tamkajšnja stanovanja odšteti precejšnjo ceno. Med letoma 2010 in 2019 je prišlo zaradi pomanjkanja stanovanj do 187-odstotnega dviga njihovih cen. Medtem ko znaša minimalna urna postavka za delo 4,21 evra, je treba za povprečno veliko stanovanje odšteti 1,14 milijona evrov. Celo kvalificirani delavec mora delati 21 let, da bi si v bližini mestnega središča lahko kupil povprečno bivališče površine 60 kvadratnih metrov, navaja Bloomberg.

V kakšnih stanovanjih živijo Nemci in Avstrijci?

Alternativo takim stanovanjem predstavljajo mikro stanovanja, ki jih je možno kupiti za polovični znesek. Nekatera najmanjša bivališča tega ranga obsegajo zgolj 12 kvadratnih metrov. V soseski North Point se nahaja zgradba One Prestige, ki je bila zgrajena leta 2018. Ta obsega stanovanjske enote, ki merijo med 15 in 27 kvadratnih metrov. Za eno tako stanovanje mora kupec odšteti tudi med 700.000 in 870.000 evrov, navaja Bloomberg.

Gradnja stavb s tako majhnimi stanovanji se še bolj pospešeno odvija od leta 2015 dalje. Tistega leta je namreč vlada omilila predpise, vezane na zahteve po naravni svetlobi in prezračevanju v objektih. Kot rezultat tega so začele nastajati majhne kuhinje, podobne hotelskemu minibaru, ki so opremljene z električnimi kuhalnimi ploščami. Včasih spada zraven tudi mikrovalovna pečica, za standardno pečico pa ni prostora. V nekaterih kopalnicah je urejena tuš kabina, v drugih pa je prha montirana direktno nad straniščem.

Omar v takih stanovanjih ni, saj bi te vzele preveč dragocenega prostora. Stanovalci so zato zelo preudarni glede tega, kaj je smiselno kupiti in kaj ne. Nekateri med njimi imajo možnost koriščenja posebnih skladiščnih enot, kjer lahko shranjujejo stvari, ki jih trenutno ne potrebujejo. V naprednejših stanovanjih je možno s posebnim mehanizmom pospraviti posteljo in namesto tega postaviti jedilno mizo. V drugih stanovanjih postelja služi za počitek, kot delovni počitek in mesto za prehranjevanje hkrati.

Hongkong. Foto: Tyrone Siu / Reuters

Razlog stanovanjske problematike tudi v hongkonški pokrajini

Ng Mee-kam, štipendist urbanističnih študij na univerzi v Hongkongu, je za Bloomberg pojasnil zgodovinski izvor gradnje majhnih stanovanj. V 50. letih prejšnjega stoletja so bili zdajšnji prebivalci Hongkonga begunci, ki so bežali pred drugo svetovno vojno, nato pa pred državljansko vojno na Kitajskem. Ker so po sili razmer bežali iz okolja, kjer se ni več dalo živeti, na območju pribežališča niso imeli visokih zahtev. Želeli so le preživeti in živeti v miru, pojasnjuje Mee-kam.

Eden od razlogov za stanovanjsko problematiko je tudi hongkonška pokrajina. Na gorskih predelih ni možno graditi, medtem ko kar 75 odstotkov ozemlja predstavljajo zelene površine ali naravna krajina, ki so večinoma v funkciji zaščitenih podeželskih parkov. V času nagle rasti prebivalstva v 60. in 70. letih prejšnjega stoletja je vlada zaščitila obsežen gozdni teritorij. Nastalo je 24 podeželskih parkov, ki predstavljajo pomemben vir za oskrbo prebivalstva z vodo. Hkrati se na teh območjih ohranja 443 kvadratnih kilometrov gozdov, travnikov, mokrišč in več kot 3000 rastlinskih vrst.

Nepremičnine se dražijo po vsem svetu, tudi v Evropi

Dostojna stanovanja so v Hongkongu privilegij najbogatejših. Prevladuje miselnost, da če si posameznik ne more zagotoviti takega stanovanja, je za to kriv sam, razlaga Mee-kam.

Vpliv utesnjenih stanovanj na počutje posameznikov

Majhna stanovanja, v katerih živijo prebivalci, pa pomembno vplivajo na njihovo mentalno zdravje, kot je bilo ugotovljeno v študiji, ki je bila objavljena julija 2020. Chan Siu-ming, docent družbenih in vedenjskih znanosti na mestni univerzi v Hongkongu in avtor raziskave, pojasnjuje, da k počutju posameznikov veliko prispevata slaba osvetljenost in prezračenost teh stanovanj. Mnogi stanovalci so poročali o občutku utesnjenosti. Življenjski slog si skušajo prilagoditi temu, da v stanovanjih preživijo kar najmanj časa.