Letalstvo po slovensko
Piloti nove generacije letenja se sploh še niso rodili. Najboljši snovalci letal prihodnosti pa so danes vizionarji, za mainstream bolj kot ne nerazumljeni čudaki in sanjači. Za uresničevanje svojih letalskih vizij igrajo računalniške igre, se igrajo s 3D-tiskom, premetavajo big data in izzivajo skrajnosti robotov in umetne inteligence.
Odpri galerijo
Letalstvo kot panoga ponuja velikanski prostor za razvoj, inovacije, znanost, preboj. Foto Voranc Vogel
Letalstvo želijo podrediti robotom. Skratka, aviacija je na udaru.
Spremembe so tako hitre kot še nikoli, znanost o aviaciji naprednejša kot kdaj prej. Letalstvo prihodnosti je pač izziv za človeštvo, pa ne le zaradi večje potrebe po mobilnosti in globalnem povezovanju, temveč tudi zaradi ekološke ozaveščenosti. Namreč, do leta 2040 naj bi število prepeljanih potnikov v enem letu doseglo osem milijard, kar ne pomeni le večjih zaslužkov letalskih družb, ampak tudi dvakrat več izpustov toplogrednih plinov.
In to še ni vse: letalstvo kot panoga ponuja velikanski prostor za razvoj, inovacije, znanost, preboj. Turistične rekorde. Svetovno slavo. Letalstvo je – naj se sliši še tako klišejsko – hrbtenica vsakega gospodarstva.
A očitno to ne velja za nas.
Pri nas se zdi, da država ne zna generirati dovolj javnih in zasebnih investicij, da bi napajale rast, trajnostno raven povpraševanja in možnosti za vzlet za narod pomembnih zgodb. To se vidi. Čuti. Sliši daleč naokoli. Žal ni več mogoče ignorirati velikih disfunkcij, ki se ne kažejo kot destruktivne le ob mednarodni primerjavi, ampak že ob najbolj preprosti želji in nuji, da bi leteli z domačega Brnika v Bruselj in Frankfurt ali pa mesta na Balkanu, kot sta na primer Skopje ali Priština, kamor naši gospodarstveniki pogosto potujejo.
Žalostno, kot se je žalostno v primeru Adrie Airways na svoje oči prepričati, kako kratkovidni in brezbrižni smo. Medtem ko drugod po svetu vidijo v letalstvu na stotine priložnosti, mi sedimo križem rok in pustimo, da se zgodi, kar se ne bi smelo zgoditi. Adria Airways propada. Ne mine dan, ko ne bi poslušali, kako pada globlje in globlje.
Zato smo v Svetu kapitala sogovornike spraševali, kakšne bodo posledice za Slovenijo, če Adria Airways klecne, in ali naj država prepreči najbolj črn scenarij ali ne. Odgovori niso spodbudni, saj navsezadnje, kaj pa naj država sploh odkupi?! Adria nima ničesar več, njen kapital je negativen.
Torej, mnenje ekonomista Marka Jakliča drži: odkup je nora ideja. Tako kot je nora ideja, da bo slovenska duša spet na javni dražbi in se lahko zgodi, da bomo dopustili, da nam bo ugled države okrnil ali se z vsemi bonbončki, ki jih letalstvo ponuja, posladkal na naših tleh … spet tujec.
*besedilo je objavljeno v časopisu Svet kapitala (20. september 2019) kot uvodnik.
Spremembe so tako hitre kot še nikoli, znanost o aviaciji naprednejša kot kdaj prej. Letalstvo prihodnosti je pač izziv za človeštvo, pa ne le zaradi večje potrebe po mobilnosti in globalnem povezovanju, temveč tudi zaradi ekološke ozaveščenosti. Namreč, do leta 2040 naj bi število prepeljanih potnikov v enem letu doseglo osem milijard, kar ne pomeni le večjih zaslužkov letalskih družb, ampak tudi dvakrat več izpustov toplogrednih plinov.
In to še ni vse: letalstvo kot panoga ponuja velikanski prostor za razvoj, inovacije, znanost, preboj. Turistične rekorde. Svetovno slavo. Letalstvo je – naj se sliši še tako klišejsko – hrbtenica vsakega gospodarstva.
A očitno to ne velja za nas.
Vas zanima? So letališča dosegla svoj optimum?
Pri nas se zdi, da država ne zna generirati dovolj javnih in zasebnih investicij, da bi napajale rast, trajnostno raven povpraševanja in možnosti za vzlet za narod pomembnih zgodb. To se vidi. Čuti. Sliši daleč naokoli. Žal ni več mogoče ignorirati velikih disfunkcij, ki se ne kažejo kot destruktivne le ob mednarodni primerjavi, ampak že ob najbolj preprosti želji in nuji, da bi leteli z domačega Brnika v Bruselj in Frankfurt ali pa mesta na Balkanu, kot sta na primer Skopje ali Priština, kamor naši gospodarstveniki pogosto potujejo.
Država ne zna generirati dovolj javnih in zasebnih investicij, da bi napajale rast, trajnostno raven povpraševanja in možnosti za vzlet za narod pomembnih zgodb. To se vidi. Čuti. Sliši daleč naokoli.
Žalostno, kot se je žalostno v primeru Adrie Airways na svoje oči prepričati, kako kratkovidni in brezbrižni smo. Medtem ko drugod po svetu vidijo v letalstvu na stotine priložnosti, mi sedimo križem rok in pustimo, da se zgodi, kar se ne bi smelo zgoditi. Adria Airways propada. Ne mine dan, ko ne bi poslušali, kako pada globlje in globlje.
Zato smo v Svetu kapitala sogovornike spraševali, kakšne bodo posledice za Slovenijo, če Adria Airways klecne, in ali naj država prepreči najbolj črn scenarij ali ne. Odgovori niso spodbudni, saj navsezadnje, kaj pa naj država sploh odkupi?! Adria nima ničesar več, njen kapital je negativen.
Torej, mnenje ekonomista Marka Jakliča drži: odkup je nora ideja. Tako kot je nora ideja, da bo slovenska duša spet na javni dražbi in se lahko zgodi, da bomo dopustili, da nam bo ugled države okrnil ali se z vsemi bonbončki, ki jih letalstvo ponuja, posladkal na naših tleh … spet tujec.
*besedilo je objavljeno v časopisu Svet kapitala (20. september 2019) kot uvodnik.
Več iz rubrike
Vse igrače in nobene radosti
Ne glede na koliko uspeha, denarja in materialnih dobrin uspe nekdo nabrati v življenju, vse to ga samo po sebi ne bo pripeljalo do zadovoljstva in miru.
Bi lahko v prihodnosti predvideli kazniva dejanja?
Umetna inteligenca bi lahko v prihodnosti predvidela 90 odstotkov kaznivih dejanj
