Ni prvič, da se je svet spopadel z zgodovinsko krizo in najverjetneje tudi ne zadnjič. Zgodovina je dokaz, da je bilo to obdobje vedno odločilni trenutek za svet, gospodarstva, podjetja in posameznike. Tudi sedanje razmere niso nič drugačne.
 
Kriza je le meglen trenutek v času, ki bi se mu raje izognili. Zato skušajmo pogledati dlje, skozi meglo in ugotoviti, katera vrata so se nam pravkar odprla.

Uredništvo Sveta kapitala je v tem oziru pripravilo serijo kratkih intervjujev s podjetniki, podjetnicami, voditelji ter voditeljicami, ki so si tlakovali uspešno kariero. Slednji so nam zaupali nekatere manj znane in bolj osebne podrobnosti svoje poti v karieri. Prav te pa bi vam lahko bile v pomoč, inspiracijo ali pogum.

V tokratnem pogovoru izven pisarne se nam je pridružila Zvezdana Lubej, soustanoviteljica luksuznega glamping letovišča Chocolate village ter ustanoviteljica in direktorica podjetja Kadrovske storitve, ki združuje dve blagovni znamki, Kadrovska asistenca in Profiles International Slovenija.

V pogovoru nam je Zvezdana zaupala svojo prvo zaposlitev, ki ji je ostala zelo v spominu in je definirala njeno življenje, kot tudi kje v karieri se ji je zatikalo in kako je kljub temu na koncu vedno uspela. Zaupala nam je še na kaj je najbolj ponosna, kaj so tiste najpomembnejše lekcije in kako je prišla do točke, da je, medtem ko so drugi odpuščali, ona zaposlovala. Sama verjame, da vsak v sebi nosi potenciale, ki se jih morda sploh ne zaveda.

Vabljeni k branju! 
 

Kaj ste si kot otrok želeli postati?

 
Dirigentka orkestra. Spomnim se, da sem bila o tem trdno odločena v četrtem razredu osnovne šole. Delno se mi je ta želja izpolnila. Postala sem dirigentka mojemu timu sodelavcev, ki je postal zelo dobro uigran orkester.

Kaj pa vaša prva zaposlitev?

 
V okviru počitniške prakse sem delala že po končanem sedmem razredu osnovne šole v Zlatorogu, danes je to podjetje Henkel. Dopoldan sem delala v knjigovodstvu, popoldan pa še v proizvodnji. Veliko mi je pomenilo, da sem si lahko sama prislužila denar, ki je povečini šel za oblačila. V delovni knjižici pa imam prvi žig od Metalne, kjer sem delala v marketingu. Čeprav sem bila tam zaposlena le kakšno leto, mi je prva zaposlitev ostala zelo v spominu in definirala moje življenje za naprej.
 

Na kaj ste najbolj ponosni v svoji karieri?

 
V svoji karieri sem delala na različnih področjih in vedno uspela. Na začetku kariere sem si velikokrat premalo zaupala in si vedno znova postavljala vprašanje, ali mi bo uspelo. Z manjšimi zmagami sem počasi pridobivala zaupanje vase in na koncu ugotovila, da zmorem vse. Naj se ne sliši samovšečno, ker to ni. Verjamem namreč v to, da nosimo v sebi potenciale, ki se jih morda sploh ne zavedamo. Zase vem, da mi je uspelo, ker sem v vsakem delu našla notranjo motivacijo in strast. Vse kar sem v življenju počela in počnem, delam z veseljem.


Ponosna sem, da mi je uspelo zbrati okrog sebe sodelavce, zaradi katerih vsak dan z veseljem prihajam v pisarno Kadrovske asistence, Profiles Int. Slovenia, Proficia ali v glamping resort Chocolate village.

Hvaležna sem, da imam priložnost sodelovati z izjemnimi ljudmi. S takimi, ki me poslovno in osebnostno navdihujejo. Eden izmed njih je Uroš Mlakar, ustanovitelj legendarne Tete Fride in moj brat Daniel Bašić, vizionar, strateg in ustanovitelj firme Procare, s katerima skupaj ustvarjamo čokoladno pravljico v najslajšem glampingu na svetu.

In nenazadnje, ponosna sem, da smo uspeli s poslovnimi partnerji vzpostaviti dolgoročen odnos, v katerem vsi rastemo. Osrečuje me, ko vidim, da so ljudje naredili korak naprej, premik v pozitivno smer.
 

Od katere knjige / filma ste največ odnesli?

 
Zame je še vedno največji pečat pustil film Življenje je lepo. Če nas vodita ljubezen in strast smo lahko kreativni brez meja. Definitivno sem pa največ odnesla od knjige Leadership charisma, ki me je inspirirala celo tako zelo, da sem kasneje skupaj z Združenjem manager izvedla vseslovensko raziskavo o karizmatičnosti slovenskih vodij. Verjamem, da je karizma voditelja tista, ki naredi ljudi zavzete. Le zavzeti ljudje pa lahko prispevajo k rasti podjetja.

Z avtorjem knjige, Deiricom Mccannom sem poslovno sodelovala skoraj 10 let in se iz te izkušnje o karizmatičnem vodenju veliko naučila.  Sedaj te izkušnje in znanje prenašam na vse, ki želijo voditi z karizmo.
 

Katera je najpomembnejša lekcija, ki vas jo je življenje naučilo?

 
Teh lekcij je kar nekaj. Težko je izbrati najpomembnejšo. Pregovor, ki sem ga v življenju največkrat uporabila je tale: vsaka slaba stvar je za nekaj dobra. Seveda so bili dnevi, ko ni šlo po načrtih in sem si resda mislila, le zakaj bi bila ta situacija zame dobra? Na koncu pa se je vedno izkazalo, da pregovor drži. Ko pridejo težke situacije si danes postavim to vprašanje z radovednostjo in pričakovanjem: Kaj dobrega mi to prinaša?

Zavedam se, da lahko postanemo boljši ljudje le skozi težke situacije. Razumem, da moram izkusiti žalost, da bi lahko v popolnosti občutila srečo.

Enako velja v podjetju. Poslovno okolje je nepredvidljivo in negotovo. Se pa največji premiki zgodijo prav v turbulentnih časih. Takrat je pomembno kakšno stališče zavzamemo, v časih negotovosti lahko prevlada strah, otrpnemo in vse gre samo še navzdol, lahko pa postanemo iniciator sprememb, ki nas bodo popeljale še višje. 
 

Kaj najbolj obžalujete v življenju, če sploh kaj?

 
Verjamem, da sem morala v življenju predelati vse lekcije, ki so mi bile postavljene na pot, da sem se lahko izoblikovala v osebo, kakršna sem danes. V otroštvu sem staršem marsikatero ušpičila. Danes sem presenečena sama nad sabo, da sem kljub zelo strogemu očetu imela ta pogum. Verjetno mi je prav ta pogum, ki sem ga našla že v otroštvu, pomagal, da sem se lotevala novih projektov iz različnih področij.


Danes bi si gotovo vzela več časa in šla s pokojnim partnerjem na sprehod, ko me je vabil, če bi znova imela to priložnost. A to je bil povod, da sem kasneje - leta 2018 - prehodila več kot 900 kilometrov romarske poti Camino de Santiago, na kar sem zelo ponosna. Za svoja otroka in sodelavce sem želela biti tudi vzor vztrajnosti. Prepričana sem, da sta v življenju potrpežljivost in vztrajnost dve zelo pomembni vrlini.
 

Katera situacija, ko niste vedeli, ali vam bo uspelo, vam je ostala najbolj v spominu?

Ko sem leta 2009, v času največje finančne krize, skupaj z bratom in partnerjem odprla dve firmi in se podala na dve popolnoma različni poslovni poti. Firme, ki so se ukvarjale s kadrovskim svetovanjem, treningi, coachingi, so odpuščale ljudi ali pa povsem zaprle svoja vrata. Marsikdo mi je svetoval, naj se v negotovih časih v to ne spuščam. Še posebej kadrovsko področje je bilo na udaru, saj so večinoma vsa podjetja zmanjševala stroške za izobraževanje in razvoj kadrov. Sama sem pa vseeno verjela, da obstajajo podjetja, ki razmišljajo podobno kot jaz; da je prav v teh časih potrebno ljudem posvetiti posebno skrb.

Začeti iz nič v takih razmerah je prineslo svojevrstno prednost: ko so drugi odpuščali, sem jaz zaposlovala. Namesto s stroški, sem se ukvarjala s prihodki. Imela sem jasno vizijo poslovnega uspeha. Lahko bi videla tudi čisto drugo situacijo, v kateri zame ni priložnosti.  Najbolj zanimivo pa je to, da v vseh teh letih nismo izstavili niti enega opomina za plačilo računa. Izkazalo se je, da so bila podjetja, ki so najemala storitve Kadrovske asistence, veliki zmagovalci prejšnje krize. Vedeli so, da je ključ v ljudeh.
 

Kdo je (bila) najvplivnejša oseba v vašem življenju?

 
Na osebnem področju je bil to zagotovo moj dolgoletni partner. Naučil me je, kako zelo pomembni so v življenju odnosi. Na poslovnem področju pa sem hvaležna svojemu prvemu šefu v Metalni, Huseinu Šabiću, ki me je naučil reda, discipline in organizacije. Osnova, brez katere ne gre.

Največji pečat pa je zagotovo pustil sedaj že pokojni direktor Agrooskrbe, Franc Toplak. Bil mi je kot drugi oče. Zaupal je vame, me vodil in mi vsako leto postavil novi izziv. Razen v zunanji trgovini, sem delala v vseh oddelkih in si tako nabrala bogate izkušnje iz različnih področjih, kar mi še danes zelo koristi.
 

Katere vrednote so za vas najpomembnejše?

 
Pomembna se mi zdi radovednost v smislu pridobivanja novega znanja in izkušenj. Tudi takrat, ko pridejo težki trenutki in sama sebi rečem: me prav zanima, kaj se bom iz tega naučila in kam me bo ta izkušnja pripeljala. Zame je izjemna vrednota svoboda. Govorim o tisti svobodi, ki jo lahko najdemo znotraj sebe. Gre za zavedanje, da se lahko svobodno odločam in sama kreiram svoje življenje. Med pomembne vrednote lahko prištejem tudi ustvarjanje dobrih medosebnih odnosov, ki temeljijo na iskrenosti, poštenju in sodelovanju. In nenazadnje je pomembna še zdrava ambicioznost. Recimo temu uresničevanje lastnih ciljev, kar je pogojeno s prepričanjem, da si zaslužimo biti uspešni.
 

Imate kakšen neizkoriščen talent?

Prepričana sem, da bi lahko v mladosti več naredila na področju glasbe in plesa. Vendar tega nimam za zamujeno priložnost, osvežitev znanja igranja klavirja, morda celo saksofona, imam še v načrtu.

Imate kakšne sanje, ki so še vedno neuresničene?

Vse pomembnejše sanje sem uresničila. A se mi vedno znova porajajo nove sanje in srčno upam, da ne bom nikoli nehala sanjati. Najbližji prijatelji za moje sanje vedo, javnosti jih bom pa razkrila, ko se mi bodo uresničile. Včasih je prav, da imamo tudi kakšno skrivnost.
 

Kaj je najpomembnejši nasvet, ki bi si ga dali?

Vzemi si več časa zase, za družino in prijatelje. Včasih je pametno kakšno priložnost tudi izpustiti. Čas je namreč dobrina, ki je na razpolago le v omejenem obsegu. Ko se spominjamo preteklosti, nam najprej pride na misel čas, ki smo ga z nekom prebili. Čas zato še posebej cenim.

Delaj to v čem uživaš. Jadraj, ribari, kolesari, planinari, nabiraj gobe, golfiraj … in vsako leto poskusi še kaj novega.

Drugi pomemben nasvet, ki bo aktualen celo življenje, pa je,  da ohranim humor, igrivost in radost. To so najbolj pomembne začimbe življenja.