Odpiramo vrata tujine: Gospodarstvo v Argentini (2/5)

V seriji prispevkov rubrike »Odpiramo vrata tujine« predstavljamo Argentino.
Fotografija: Iguazu, Argentina. Foto: Shutterstock
Odpri galerijo
Iguazu, Argentina. Foto: Shutterstock

Argentina ima mešan gospodarski sistem, ki vključuje različne zasebne svobode v kombinaciji s centraliziranim gospodarskim načrtovanjem in vladno ureditvijo. Argentina je članica skupnega trga juga (Mercosur).

Argentina si je s skrbnim razvijanjem kmetijstva zagotovila ugledno mesto med izvozniškimi kmetijskimi državami sveta. Njena ocena ekonomske svobode znaša 52,7, s čimer je njeno gospodarstvo 148. najbolj svobodno v indeksu 2021. Njena skupna ocena se je znižala za 0,4 točke. Glavni razlog za to je upad denarne svobode.

V kmetijstvu ima nedvomne primerjalne prednosti, saj je država obdarjena z veliko površino visoko rodovitne zemlje. Med letoma 1860 in 1930 je izkoriščanje bogate dežele pampas močno spodbudilo gospodarsko rast. Do leta 1913 je bila Argentina 10. najbogatejša država na svetu na prebivalca.

Mnogi voditelji države so imeli socialistično ideologijo za svoj politični okvir v Argentini in širše po vsej Latinski Ameriki. Zaradi te zgodovine so na mednarodnih stopničkah prepoznani po svoji socialistični zgodovini in vodstvu.

image_alt
Temna stran čokolade

Argentinsko gospodarstvo, ki je eno najmočnejših v regiji, je odvisno od storitev in proizvodnje, čeprav sta kmetijstvo in rejstvo v gospodarstvu prevladovala večji del 19. in 20. stoletja.

Argentina velja za državo v razvoju. Njeno gospodarstvo je drugo največje nacionalno gospodarstvo v Južni Ameriki takoj za Brazilijo. Argentinsko gospodarstvo je bilo v prvi polovici 20. stoletja dovolj močno, da je njihovim državljanom zagotovilo dobro kakovost življenja.

Argentina je v začetku 20. stoletja veljala za enega najbogatejših območij na planetu. Leta 1913 je bila bogatejša od Francije ali Nemčije, skoraj dvakrat uspešnejša od Španije, njen BDP na prebivalca pa je bil skoraj tako visok kot kanadski. Zlatemu začetku stoletja so sledila precej manj uspešna desetletja.

Gospodarska aktivnost je v Argentini v usodnem letu 2020 zelo upadla. Inflacija je visoka (38,5 odstotka v zadnjih 12 mesecih in še narašča), peso še naprej devalvira, rezerve centralne banke znašajo manj kot tri milijarde dolarjev, štirje izmed 10 Argentincev pa živijo pod pragom revščine.

Stopnja revščine v Argentini se je v drugi polovici leta 2020 povzpela na 42 odstotkov, saj je država zaradi pandemije koronavirusa utrpela najhujšo recesijo. Revščina se je najbolj povečala prav v Argentini.

Nuenos Aires, Argentina. Foto: Shutterstock
Nuenos Aires, Argentina. Foto: Shutterstock

Kot vedno pri hitri inflaciji je tudi v tem primeru rast cen v Argentini spodbudila hitra širitev ponudbe denarja. »Seigniorage«, pridobljene z denarno ekspanzijo, je služil potrebam vlade kot metoda obdavčitve, ki se ji je bilo težko izogniti in politično enostavno uveljaviti.

Zunanji dolg v Argentini je od leta 1994 do 2021 v povprečju znašal 165692,36 milijona dolarjev, kar je v drugem četrtletju 2019 doseglo najvišjo vrednost 283129,15 milijona dolarjev v drugem četrtletju 2019 in rekordno nizko vrednost 87524,40 milijona dolarjev v četrtem četrtletju 1944.

Stopnja rasti BDP Argentine za leto 2020 je bila -9,91-odstotna, kar je 7,82-odstotni upad glede na leto 2019. Stopnja rasti BDP Argentine za leto 2019 je bila -2,09-odstotna. Prišlo je do 0,48-odstotnega povečanja v primerjavi z letom 2018. Stopnja rasti BDP Argentine za leto 2018 je bila -2,57-odstotna, 5,33-odstoten upad glede na leto 2017. Stopnja rasti BDP Argentine za leto 2017 je bila 2,82-odstotna, kar je 4,9 odstotkov več kot leta 2016.

Statistika kaže rast realnega BDP Argentine med letoma 2016 in 2020 s projekcijami do leta 2026. Realni bruto domači proizvod Argentine se je v letu 2020 zmanjšal za okoli 9,91 odstotka v primerjavi s prejšnjim letom.

Ta statistika prikazuje delež gospodarskih sektorjev v bruto domačem proizvodu Argentine od leta 2010 do 2020. Leta 2020 je bil delež kmetijstva v argentinskem bruto domačem proizvodu 6,84-odstoten, industrija je prispevala približno 22,47 odstotka, storitveni sektor pa približno 54,34 odstotka.

Letna stopnja rasti BDP v Argentini je od leta 1994 do 2021 v povprečju znašala 1,94 odstotka, v drugem četrtletju 2021 pa je dosegla najvišjo vrednost 17,90 odstotka, v drugem četrtletju 2020 pa rekordno nizko raven -19 odstotkov.

Leta 2020 je znašal delež kmetijstva v argentinskem bruto domačem proizvodu 6,84 odstotka, industrija je prispevala približno 22,47 odstotka, storitveni sektor pa približno 54,34 odstotka.

Med glavnimi panogami v Argentini so predelava hrane, proizvodnja avtomobilov, tekstil, proizvodnja energije in rudarstvo. Narod ima tudi rastočo kemično industrijo.

Argentina ne slovi kar tako po tem, da imajo prebivalci zelo radi govedino, saj sta govedoreja in ovčereja še zmeraj podlaga za najpomembnejšo argentinsko izvozno postavko. Argentina izvaža meso, mesne izdelke, volno in surove ali strojene kože. Argentina ima od vsega kmetijskega zemljišča 85 odstotkov pašnikov. Govedo redijo predvsem na severnem delu države in v Pampah, ovčjereja pa je bolj razširjena na jugu Argentine. Argentinski kmetje pridelajo precejšnje količine pšenice, koruze in soje, vendar pa je pomembno tudi pridelovanje sadja, bombaža, sladkornega trsta, čaja in krompirja. Pridelajo tudi tržne presežke sončničnih semen, lanu in krmnih detelj. Argentina pridobiva nafto in zemeljski plin v Patagoniji. Sama pokriva vse svoje potrebe z nafto in plinom. V rudnikih v Andih Argentina nakoplje manjše količine svinčene, železove, cinkove in uranove rude.

image_alt
Najdena največja zbirka kovancev iz anglosaškega obdobja

Argentina je eden največjih svetovnih izvoznikov soje in pšenice ter mesa. Je tudi eden največjih proizvajalcev volne in vina, vendar največ vina porabijo doma.

Pregled gospodarskih gibanj v Argentini

Po zadnjih razpoložljivih podatkih STO je Argentina v letu 2019 izvozila za 65,1 milijarde dolarjev blaga, uvozila pa za 49,1 milijarde dolarjev. Kar zadeva storitve, je država uvozila za 19,1 milijarde dolarjev, izvozila pa za 13,9 milijona dolarjev. Na splošno se je uvoz v primerjavi s predhodnim letom zmanjšal za 18,7 odstotka, izvoz pa se je povečal za 9,4 odstotka, kar je povzročilo skupno trgovinsko bilanco v višini 18,2 milijarde dolarjev, kar je najvišja stopnja po letu 2009. Rezultat so spodbudili obsežni pridelki žit in oljnic, ki jih je država dosegla.

Uvoz v Argentino se je avgusta povečal na 5754 milijonov dolarjev s 5715 milijonov dolarjev julija 2021. 

vir: Instituto Nacional de Estadística y Censos (INDEC)

Glavnino uvoza predstavljajo vmesno blago (29 odstotkov celotnega uvoza), deli in pribor za investicijsko blago (20 odstotkov), investicijsko blago (19 odstotkov), goriva in maziva (13 odstotkov) in motorna vozila (8 odstotkov). 

Glavni uvozni partnerji so: Brazilija (29 odstotkov celotnega uvoza), Kitajska (14 odstotkov), ZDA (10 odstotkov) in Nemčija (5 odstotkov). Druge vključujejo: Mehika, Francija, Italija, Južna Koreja in Japonska.

Povezano

Zadnji

Prejšnji

enota

Referenca

Trgovinska bilanca

1667,00

2345,00

milijonov USD

Sep/21

Trenutni račun

2763,00

541,00

milijonov USD

jun/21

Tekoči račun v BDP

1.00

-0,90

odstotkov BDP

dec/20

Izvoz

7553,00

8099,00

milijonov USD

Sep/21

Uvoz

5886,00

5754,00

milijonov USD

Sep/21

Zunanji dolg

269157,91

269507,69

milijonov USD

jun/21

Pogoji trgovine

141,60

143,00

točke

Sep/21

Kapitalski tokovi

2641,00

1271,00

milijonov USD

jun/21

Vir: tradingeconomics.com

Glavni izvoz države vključuje oljne pogače in druge trdne ostanke (13,1 odstotka), koruzo (9,1 odstotka), motorna vozila za prevoz blaga (5,3 odstotka), sojino olje in sojina zrna (10,2 odstotka) ter meso (3,5 odstotka), medtem ko uvaža avtomobile in druga motorna vozila (4,8 odstotka), avtomobilske dele in dodatke (4,2 odstotka), naftna olja in olja, pridobljena iz bitumina (3,8 odstotka), električne aparate za linijsko telefonijo (3,5 odstotka) ter naftni plin in druge plinaste ogljikovodike (3,5 odstotka). 

Največji izvoz Argentine so sojina moka (8,81 milijarde dolarjev), koruza (6,19 milijarde dolarjev), tovornjaki za dostavo (3,83 milijarde dolarjev), soja (3,47 milijarde dolarjev) in sojino olje (3,38 milijarde dolarjev), ki jih večinoma izvažajo v Brazilijo (10,3 milijarde dolarjev). Kitajsko (6,94 milijarde dolarjev), ZDA (4,44 milijarde dolarjev), Čile (3,15 milijarde dolarjev) in Vietnam (2,83 milijarde dolarjev).

image_alt
Izdelane sončne celice, tanjše od svinčnika

Kot del Mercosurja je Brazilija glavni trgovinski partner Argentine tako za izvoz kot uvoz, sledijo pa ji Kitajska, ZDA, Nemčija, Čile, Paragvaj, Vietnam in Evropska unija (ki je druga trgovinska partnerica Argentine za Brazilijo). A čeprav je Brazilija že leta največji partner Argentine, se njun odnos slabša. Medtem ko sta državi leta 2019 sodelovali pri prizadevanjih za trgovinski dogovor med Mercosurjem in Evropsko unijo, so se odnosi poslabšali od izvolitve Bolsonarovega ideološkega nasprotnika Alberta Fernandeza

Argentina ima zelo negativen neto izvoz in zato velik mednarodni trgovinski primanjkljaj v kategoriji strojev, vključno z računalniki.

Glavne stranke

(% izvoza)

2020

Brazilija

14,5 %

Kitajska

9,6 %

Združene države

6,0 %

Čile

5,3 %

Vietnam

5,2 %

Oglejte si Več držav

59,5 %

 

 

Glavni dobavitelji

(% uvoza)

2020

Kitajska

20,4 %

Brazilija

20,4 %

Združene države

10,4 %

Paragvaj

5,2 %

Nemčija

4,7 %

Oglejte si Več držav

38,8 %

 

Vir: Comtrade, zadnji razpoložljivi podatki

Leta 2020 izvozimo 54,9 milijarde USD izdelkov

Oljne pogače in drugi trdni ostanki, vključno z ...

13,7 %

Koruza ali koruza

11,0 %

Sojino olje in njegove frakcije, ali ne...

6,8 %

Sojina zrna, lomljena ali ne

4,0 %

Meso goveda, zamrznjeno

3,8 %

Oglejte si več izdelkov

60,8 %

 

 

42,4 milijarde USD uvoženih izdelkov v letu 2020

Sojina zrna, lomljena ali ne

4,7 %

Deli in dodatki za traktorje, motorna vozila...

3,9 %

Avtomobili in druga motorna vozila predvsem ...

3,8 %

Električni aparati za linijsko telefonijo ali linijsko...

3,4 %

Naftni plin in drugi plinasti ogljikovodiki

2,8 %

Oglejte si več izdelkov

81,4 %

 

Vir: Comtrade, zadnji razpoložljivi podatki

Poslovno sodelovanje med Argentino in Slovenijo

Dvostranski odnosi med Argentino in Slovenijo segajo v začetek 20. stoletja, ko so se gospodarski priseljenci iz Prekmurja in madžarski Slovenci priselili v Argentino, skoncentrirani so predvsem v Buenos Airesu in Velikem Buenos Airesu, San Carlos de Barilocheju in Mendozi, nekatere manjše skupnosti so se naselile v Rosario, San Miguel de Tucumán in v Parano.

Argentina je uradno priznala neodvisnost Slovenije 16. januarja 1992, diplomatski odnosi pa so bili vzpostavljeni 13. aprila 1992. Argentina je pri Sloveniji akreditirana preko svojega veleposlaništva na Dunaju v Avstriji. Medtem ko ima Slovenija veleposlaništvo v Buenos Airesu. Nekatere argentinske univerze, kot so Univerza v Buenos Airesu, Narodna univerza v Córdobi, izvajajo tečaje slovenščine, poleg tega je v Argentini tudi nekaj slovenskih kulturnih društev, ki bi postala kulturna vez med državama. 

Borut Pahor je bil leta 2016 kot prvi slovenski predsednik na uradnem obisku v Argentini. 

Minister za zunanje zadeve dr. Anže Logar in argentinski zunanji minister Felipe Solá sta avgusta 2020 v telefonskem pogovoru potrdila odlične odnose med državama in izrazila zanimanje za njihovo nadaljnjo krepitev.

Ministra Logar in Solá sta izmenjala informacije o boju proti pandemiji in se strinjala o pomenu usklajenega delovanja za spopadanje s covidom-19 in drugimi globalnimi izzivi. Zavzemala sta se za krepitev trgovine, tudi na podlagi dogovorov, od katerih so nekateri že v pripravi. Opozorila sta na odlično sodelovanje med državama v okviru mednarodnih organizacij. Prav tako sta izmenjala mnenja o nekaterih regionalnih vprašanjih in se dogovorila za krepitev političnega dialoga pri pripravah na sodelovanje v času slovenskega predsedovanja Svetu EU leta 2021.

Predsednik Republike Slovenije je 12. julija 2019 podpisal odlok o imenovanju Alaina Briana Berganta za izrednega in pooblaščenega veleposlanika Republike Slovenije v Argentinski republiki.

Vir: gov.si

Izobraževanje je v Argentini zelo cenjeno in pomembno. Prva faza izobraževanja Educación General Básica je razdeljena na 3 triletne faze, ki ustrezajo nižji in višji osnovni šoli ter srednji šoli. Ko se to obdobje obveznega akademskega izobraževanja zaključi, ima študent izbiro, ali bo študiral naprej ali ne.

Državni svet določa standardni kurikulum, ki pa mu sledijo vse šole v državi. Vrtec je obvezen za vse otroke, stare od štiri do pet let.

Obvezno izobraževanje se začne pri šestih in konča pri 14. letih. Javne osnovne šole so brezplačne, uniforme in knjige pa seveda obvezne, vendar si jih morajo učenci kupiti sami. Ni javnega šolskega prevoza. Zasebne šole so večina pod cerkvijo in organizacijami. Otroci s posebnimi potrebami pa imajo svoj program. Nekaterim študentom se pouk začne ob 8. uri zjutraj in konča opoldne. Spet drugim pa se začne ob 13ih in konča ob 17ih. Ko študentje pridejo v šolo, dvignejo zastavo države in zapojejo himno.

image_alt
Najboljše kulinarične destinacije na svetu

Šolsko leto v Argentini traja od marca do decembra, kar je skupaj približno 200 dni. Šole so zaprte za državne praznike, kot sta veliki petek in velika noč, in dva tedna v juliju zaradi počitnic. Javne osnovne šole imajo običajno štiri ure in pol vsak delovnik.

V Argentini obstajata dve različni vrsti visokošolskih ustanov: prva kategorija vključuje univerze in ustanove na univerzitetni ravni (Educación Universitaria), medtem ko druga kategorija vključuje višješolske ustanove, namenjene tehničnemu/poklicnemu izobraževanju, kot tudi šole za usposabljanje učiteljev in umetniške šole.

Tisti študentje, ki želijo nadaljevati izobraževanje na univerzi, morajo opraviti vsaj petletno srednjo šolo in maturo. Komercialne in poklicne šole so na voljo vsem študentom, ki želijo delati v trgovini, modi, tehničnih poklicih ali kmetijstvu. Argentina ima približno 50 univerz, približno polovica jih je javnih. Ostale so zasebne ali katoliške, ki pa niso brezplačne.

Najbolj znane univerze so: Universidad de Buenos Aires, Universidad Austral, Pontificia Universidad Católica Argentina Santa María de los Buenos Aires (UCA) in Instituto Tecnológico de Buenos Aires (ITBA). Največja univerza je v Buenos Airesu s približno 140.000 študenti. Najstarejša pa je Cordoba, ki je bila ustanovljena leta 1613. Najvišje uvrščena univerza v državi je Universidad de Buenos Aires. Uvrščen je na 75. mesto na QS World University Rankings 2018 in na deveto mesto na QS Latin America University Rankings 2018.

Upoštevajte, da je dodiplomsko izobraževanje na vseh argentinskih javnih univerzah brezplačno in vodi do poklicnih diplom. Torej lahko ti mednarodni študenti brezplačno pridobijo poklicne diplome.

Univerze v Argentini so uvrščene med najboljše na svetu, zaradi sistema, ki ga financira vlada, pa so zelo dostopne tako domačim, kot tujim študentom.

Patagonija, Argentina. Foto: Shutterstock
Patagonija, Argentina. Foto: Shutterstock

Argentina je idealna destinacija za mednarodne študente, ki želijo svoje izobraževanje združiti z občutkom za avanturo. In kot globalno središče za industrije prihodnosti, je to kraj, kjer lahko resnično začnete puščati svoj pečat v svetu!

Dodiplomske diplome na javnih univerzah so za mednarodne študente brezplačne. Zasebne univerze pa stanejo od 3000 do 20.000 dolarjev letno. Podiplomski študij pa stane od 2.300 do 27.000 dolarjev na leto.

V večini primerov so univerze v Argentini, ki ponujajo diplome v angleščini, akreditirane s strani nacionalne vlade in jih lahko v celoti ali delno priznajo univerze v drugih državah.

Tujci potrebujejo vizum za delo v Argentini. Na voljo so številne možnosti, za vse pa je potrebno veliko papirologije in 200-300 USD pristojbin. Delovni vizum zahteva, da prosilci sklenejo veljavno pogodbo o zaposlitvi z argentinskim podjetjem.

Če želite delati več kot tri mesce, bo Argentina od vas zahtevala delovno vizo, vendar je postopek za pridobitev delovne vize lahko zelo dolgotrajen. Če pa vam Argentina odobri delovno vizo, ta velja največ eno leto. Lahko se jo podaljša preko nacionalnega urada za priseljevanje ali pa velja za toliko časa, kakor določi urad za priseljevanje

Argentinska zakonodaja delavcem prepoveduje, da presegajo osem ur na dan ali 48 ur na teden. Povprečni delovni teden je 45 ur, od tega pet ur v soboto. Nočno delo je opredeljeno kot delo med 21. uro. in 6. ure zjutraj, zaposleni, ki delajo ponoči, pa ne smejo delati več kot sedem ur v 24-urnem obdobju.

Z živahnimi mesti in nizkimi življenjskimi stroški je Argentina zaželen kraj za življenje in delo. Vendar pa je iskanje zaposlitve v Argentini lahko težavno, ker ima država strogo zakonodajo o zaposlovanju, visoko brezposelnost in običajno daje prednost domačim delavcem.

Kot izseljenec v Argentini ni težko najti zaposlitve, saj je država dom številnih domačih in mednarodnih podjetij, ki ponujajo zaposlitvene možnosti usposobljenim strokovnjakom z vsega sveta.

image_alt
Revolucionarni material, ki nadomešča plastično embalažo

Med najbolj iskanimi delovnimi mesti v sektorju uprave in financ so vodje, finančni vodje, vodje nadzora upravljanja, stroški, operacije, nabava in kadri. Od kandidatov se pričakuje, da bodo pokazali hitro reševanje konfliktov, pogajalske in vodstvene sposobnosti.

Najbolj plačani v Argentini so strokovnjaki za finančne storitve z 88.000 $ letno. Najslabše plačani v Argentini so strokovnjaki za upravljanje programov in projektov z 22.000 $ letno.

Zaposlitvene možnosti za izseljence so omejene in lokalne plače so lahko precej nižje od tistih, ki so jih nekateri tujci morda vajeni. Večina priložnosti za izseljence je v velikih mestih, zlasti v bančnem, IT in naftnem sektorju.

Povprečna plača v Argentini se je februarja 2021 povečala na 79311 ARS/mesec (826,925 USD/mesec). Najvišja stopnja povprečne plače za zaposlene je bila 102567 ARS/mesec, najnižja pa 913 ARS/mesec. Podatke mesečno objavlja minister za delo, zaposlovanje in socialne storitve.

Več iz rubrike

Komentarji: