V prejšnjem članku sem pisal o izzivih in težavah, ki jih prevzemniki (družinskih) poslov/podjetij najpogosteje izpostavljajo. Danes bom navedel nekaj primerov pozitivnih dejavnikov, ki jih prevzemniki podjetij najpogosteje navedejo. Torej tiste, ključne »zakaje«, ki jih motivirajo k nadaljevanju utečenega družinskega posla.
 
Dejavnikov za prevzem odgovornosti oziroma nadaljevanje družinskega podjetja je več. Lahko jih poenotimo in razdelimo v 4 skupine:
 
1. Osebni dejavniki prevzemnice/ka: 

• Prevzemnik/i verjamejo, da ima družinski posel in branža, v kateri se nahaja njihovo podjetje, velik potencial.
  

  FOTO: Shutterstock
  
   
• Vidijo osebni izziv, da bi družinsko dejavnost nadgradili in razširili.
   
• Dejansko uživajo v dejavnosti, ki so jo generacije pred njimi nastavile in zagnale.
   
• Želja in notranja zaveza k ohranjanju tradicije.

2. V drugo skupino bi lahko uvrstili dejavnike, katerih skupni imenovalec je ohranjanje ožje in širše družinske povezanosti. Najpogostejša kombinacija prevzema družinskega posla v Sloveniji, ko je prevzemnikov več, je kombinacija dveh bratov ali pa brata in sestre. Prednosti takšnega načina prevzema odgovornosti so: 

• Možnost zaposlovanja razširjenega dela sorodstva.
   
• Preko uspešnega delovanja podjetja se razširijo, kot krepijo socialna poznanstva (socialni kapital) za primarno družino kot razširjeno sorodstvo. Le-ta brez uspešnega podjetja ne bi bil tako širok, kot tudi ne zlahka dostopen.
   
• Ožjemu in širšemu sorodstvu je omogočena lažja realizacija njihovih poslovnih idej z zagonskim kapitalom (ni potrebe pri bankah najemati denarna posojila).
   
• V tistih družinah, kjer med primarno družino (sestrami, bratje ali brati in sestrami) vlada velika mera zaupanja, prevzemniki pogosto navajajo, da najlažje delajo ravno z brati ali sestrami, ker so edini, ki jim lahko 100 odstotno zaupajo.
   
• Nadaljevanje družinske tradicije in s tem krepljenje družinskih vezi skozi skupno dejavnost/druženje/ustvarjanje.

3. V tretjo skupino dejavnikov lahko prištevamo velik vpliv na lokalno skupnost in okolje, ki ga imajo uspešna družinska podjetja, torej t.i. sociološki dejavnik (vpliv): 

• Blagodejen vpliv na lokalno skupnost, saj se z nadaljevanjem dejavnosti ohranjajo in širijo delovna mesta znotraj lokalne skupnosti, kjer podjetje deluje (sploh proizvodne dejavnosti).
   
• Družinske dejavnosti, ki iz generacije v generacijo pomagajo ohranjati določene okoljske specifike. Preko ohranjanja avtohtonih vinorodnih in drevesnih vrst so samo eni izmed primerov, kako ohranjanje družinskega posla skrbi za naše okolje.
  

  FOTO: Shutterstock
  
   
• Možnost podpore lokalne skupnosti ne le skozi zagotavljanje delovnih mest, temveč lahko uspešno podjetje deluje kot podpornik veliko drugim dejavnostim. V praksi lahko govorimo o sponzoriranju z izdelki ali finančno podporo neprofitnih organizaciji, domov za ostarele, gasilskih društev, mladih športnikov/nic in inovatorjev/tork.
   
• Zgled za ostale v širši okolici, da se lotijo obrtne dejavnosti oziroma podjetništva.
   
• Pri specifičnih dejavnostih lahko s prenosom odgovornosti na naslednje generacije skrbijo za ohranjanje kulturne dediščine. Recimo specifični lesni izdelki (kozolci), kamnoseška dejavnost, sadjarstvo, vinarstvo, gozdarstvo itd.

4. V četrto skupino seveda spada eden izmed največjih dejavnikov oziroma motivacij za prevzemnike. To je finančni motiv. Ko je družinsko podjetje v sorazmerno dobrem stanju, s tradicijo in utečenimi posli, je to t. i. »Stroj za denar (Ang. Money Cow ali Money Making Machine)«. 

Dejstvo je, da če imajo prevzemniki ustrezne sposobnosti za vodenje in tehnično poznavanje lastne panoge, je to izjemna kombinacija za dobičkonosen posel. Kot je v naši trenutni družbeno-ekonomski ureditvi splošno sprejeto, finančna stabilnost in varnost prinašata številne prednosti. Predvsem finančna likvidnost odpira številna vrata in nove priložnosti. Ne obstaja zastonj izraz, da »denar dela denar«.


Po zgoraj naštetem, vidimo, da obstaja veliko dejavnikov, ki govorijo v korist prevzemu družinske dejavnosti in podjetja. Vseeno v praksi vidimo, da se je za uspešen prevzem dobro držati treh načel:

• Prvo načelo bi zagotovo bila pozornost na planiran prenos odgovornosti, znanj in celotnega podjetja na naslednike. Torej, da se proces prenosa planira nekaj let pred upokojitvijo staršev. To zagotavlja psihološko varnost in dejanski prenos odgovornosti v praksi. Prevzemniki se postopno seznanijo in poučijo o vseh obveznostih, ki jih ima podjetje. Lastniških kot tudi operativnih obveznostih in razlike med njimi.
   
• Drugo načelo, ki je zelo pomembno, je jasen dogovor med starši, preostalimi ožjimi sorodniki in prevzemniki, kako bo sociološki in finančni del izplačil potekal. Pri tem načelu se v praksi najpogosteje zatakne.
   
• Tretje načelo je jasna slika na strani staršev in prevzemnikov, ali so kompetentni za vodenje. Predvsem če je prevzemnikov več ali so kompatibilni za vodenje med seboj.

Vsak zase je lahko odličen na svojem področju vodenja in upravljanja podjetja. Vendar lahko »kratki stiki« v komunikaciji in usklajevanju strategije vodenja podjetja, naredijo v kratkem časovnem obdobju  precej škode. Zato je tako pomembno najti rešitve za uspešno komunikacijo med vsemi prevzemniki.