Raziskava: Zakaj ni dobro bedeti po polnoči?

Ljudje, ki veljajo za »nočne ptice« imajo lahko pogostejše negativne posledice za zdravje.
Fotografija: Evolucija je človeka razvila za dnevno življenje. Foto: Getty Images
Odpri galerijo
Evolucija je človeka razvila za dnevno življenje. Foto: Getty Images

Milijoni let evolucije so človeka prilagodili dnevni dejavnosti. Noč je primerna za spanje. Raziskovalci domnevajo, da ko zanikamo to biološko resničnost in ostanemo budni po polnoči, naši možgani delujejo v okvarjenem stanju. Ta hipoteza bi lahko delno pojasnila raziskave, ki kažejo, da sove ponoči pogosteje trpijo za depresijo, se slabo prehranjujejo in ponavadi prej umrejo.

image_alt
Komu lahko kava škoduje?

Noč je za spanje

Ljudje nismo nočne ptice. Milijoni let evolucije so nas prilagodili dnevni dejavnosti. Noč je namenjena spanju. Dokazi kažejo, da se zgodijo slabe stvari, ko zanikamo to biološko resničnost in ostanemo budni po polnoči. Med drugim je tveganje za samomor  trikrat večje med polnočjo in šesto uro zjutraj v primerjavi s katerim koli drugim časom dneva.

Ponoči smo celo bolj nagnjeni k zlorabi substanc in imamo skoraj petkrat večje tveganje za preveliko odmerjanje opioidov. Ljudje tudi po polnoči izbirajo bolj nezdravo hrano in prevzemajo več tveganj, vse to pa vodi do poškodb in finančnih izgub.

Je pomanjkanje nočnega spanca odgovorno za vrsto negativnih posledic?

Morda bi kdo mislil, da je pomanjkanje spanja odgovorno za vse te nesrečne statistike, toda kot je skupina znanstvenikov nedavno opisala v reviji Frontiers in Network Physiology, je morda v igri nekaj več.

Noč je namenjena spancu. Foto: Getty Images
Noč je namenjena spancu. Foto: Getty Images

»Čez dan so molekularne ravni in nevronske aktivnosti prilagojene našemu običajnemu vedenju. Vse to vključuje aktivnosti, prehranjevanje in zavestne interakcije z našim okoljem,« so pojasnili. »Ponoči se ti parametri prilagodijo običajnemu vedenju spanja. Torej, če smo v teh časih budni, je nevrofiziologija nagnjena k spodbujanju vedenjskih sprememb.«

Raziskovalci so to idejo poimenovali hipoteza Mind After Midnight. »Disregulacija«, ki so jo opisali, je lahko v obliki povečane čustvene negativnosti, problematičnega prekomernega razmišljanja, nedelujočega sistema nagrajevanja, ki vodi v prenajedanje in povečano tveganje, ter višje stopnje anksioznosti, depresije in brezupa.

image_alt
Kakšne so spalne navade uspešnih ljudi?

Če poenostavimo, raziskovalci domnevajo, da ko so možgani budni po polnoči in niso v skladu z običajnimi ritmi, delujejo v okvarjenem stanju. Cirkadiani ritmi so telesne, duševne in vedenjske spremembe, ki sledijo 24-urnemu ciklu predvsem kot odziv na svetlobo in temo.

»Polnočni um« lahko povzroči katastrofo

Avtorji raziskave so podrobno opisali scenarij, kjer lahko »polnočni um« povzročil katastrofo. Predhodno abstinentni uporabnik heroina, ki uspešno obvladuje željo čez dan, lahko občuti večjo željo in zmanjšan odpor ponoči. Privlačnost uživanja heroina postane bolj zaželena in zadovoljiva kot morebitne posledice, ena sama impulzivna odločitev pa vodi v ponovitev.

Raziskave kažejo, da so ponočnjaki pogosteje depresivni, pogosteje uporabljajo tobak in alkohol, se slabo prehranjujejo in prej umrejo. Vse te ugotovitve so v skladu s hipotezo Mind After Midnight. Kljub temu avtorji za nadaljnji preizkus svoje zamisli priporočajo izvedbo študij o delovanju in vedenju možganov ponoči (po možnosti po polnoči) s subjekti, ki niso prikrajšani za spanje.

image_alt
Največja grožnja za naslednje generacije

Več iz rubrike