Z imenskimi vstopnicami v boj proti prekupčevalcem

Prodaja vstopnic za najrazličnejše dogodke poteka na dveh trgih: primarnem in sekundarnem. Pri prvem se izdajajo izvirne vstopnice za specifično ceno. To delajo organizatorji dogodkov in podjetja, ki so specializirana za prodajo vstopnic. Na sekundarnem trgu pa so navzoči drugi akterji, cene pa se lahko močno razlikujejo. Preprodajalci kart na sekundarnem trgu določajo svojo ceno in želijo s čim večjo maržo prodati karto, ki so jo kupili na primarnem trgu. S prehodom na splet se zdaj zmanjšuje prostor za fizično prodajo kart pred stadioni in dvoranami, obenem pa se odpira nov sekundarni teren, kjer se lahko prekupčuje in ponuja že kupljene karte. Tako sta sedaj oba trga, tako primarni kot sekundarni, aktivna predvsem na spletu.

Po podatkih Statiste bo spletna prodaja vstopnic v svetovnem merilu, tako za glasbene, športne kot kinematografske dogodke, letos presegla 70 milijard evrov prometa, v prihodnje pa naj bi se še povečala. Do leta 2023 naj bi presegla 100 milijard dolarjev. Največji segment prodanih vstopnic predstavljajo glasbeni dogodki, ki predstavljajo več kot polovico celotne prodaje. Letos je ta trg vreden skoraj 35 milijard dolarjev. Tem sledijo športni dogodki z vrednostjo 25 milijard dolarjev in vstopnice za ogled filmov s 13,5 milijarde dolarjev. Trg spletne prodaje vstopnic je z naskokom največji v ZDA, na drugem mestu je Kitajska, med peterico največjih pa so še Velika Britanija, Nemčija in Japonska. Ni presenetljivo, da se za nakup vstopnic prek spleta najpogosteje odloča populacija med 16 in 44 leti, ki v povprečju kupi 2,5 vstopnice v enem nakupu.
 

Ed Sheeran preklical več tisoč vstopnic

Ponudba in povpraševanje sta najbolj neusklajena pri dogodkih, za katere je veliko zanimanje in so zato hitro razprodani. Tudi v nekaj minutah. Ker so cene na primarnih trgih večinoma postavljene prenizko, jih pokupijo prekupčevalci vstopnic, še preden do njih pridejo oboževalci, ki se dejansko želijo udeležiti dogodka. V zadnjih letih se oboževalci pogosto pritožujejo, da so cene vstopnic na spletnih sekundarnih trgih postale neokusno drage. Preprodajalci kart, ki so prej prodajali karte skoraj samo pred začetkom predstav in nastopov, imajo zdaj možnost targetiranja kupcev, uporabe piškotkov in vseh drugih sračunalniških orodij, da pridejo do ciljne skupine, ki ji preprodajo mastno zasoljene karte. Po nekaterih ocenah je sekundarni trg preprodaje vstopnic trenutno vreden 15 milijard dolarjev. Z naprednimi računalniškimi algoritmi – ki zaznavajo popularnost nekega dogodka in zanj takoj ob prihodu kart v nekaj sekundah pokupijo večje število vstopnic, ki jih potem s provizijo prodajo naprej –, pa naj bi se ta delež v prihodnosti povečeval. Po nekaterih ocenah naj bi prekupčevalski argoritmi prevzeli 40 odstotkov trga s spletnimi vstopnicami.

Bruce Springsteen je eden glasnejših kritikov prakse prekupčevanja kart oziroma ticket scalping, kot je uveljavljen izraz za ta pojav. Njegov prvi nastop na Broadwayu, Springsteen na Broadwayu, je v svoji 58-tedenski seriji v blagajno prinesel 106,8 milijona dolarjev, poleg tega pa poskrbel tudi za najvišjo ceno vstopnic na sekundarnem trgu v zgodovini – 1789 dolarjev.
Nestrinjanje s prakso scalpinga izražajo tudi številni drugi umetniki. Eden takih je Ed Sheeran, ki za svoje koncerte zahteva predvsem prodajo vstopnic, na katerih so osebni podatki osebe, ki je vstopnico kupila. V preteklosti je šel tako daleč, da je na enem izmed svojih koncertov preklical več tisoč vstopnic, na katerih so bila imena poznanih prekupčevalcev. Neodobravanje prekupčevanja vstopnic s strani umetnikov je vsekakor razumljivo, saj jim ti ne prinašajo nobene koristi, kvečjemu škodo.

Znan je primer glasbenice Taylor Swift, ki se je odločila, da se bo s prekupčevalci bojevala tako, da je podražila ceno svojih vstopnic v taki meri, da prekupčevalci ne bi imeli več prostora za maržo. Ceno je postavila na 700 dolarjev, saj je bila to cena, ki so jo oboževalci na črnem trgu v preteklosti plačevali za njene koncerte, a je žal na turneji po Evropi leta 2015, kjer se je odločila za to taktiko, utrpela izgubo v višini 150 milijonov dolarjev, ker ni prodala dovolj vstopnic. Tako glasbeniki pri tem, ko postavljajo ceno svojim dogodkom, vedno tvegajo, po eni strani so lahko prepoceni in povzročijo prekupčevanje in jezo oboževalcev ali pa so že v startu predrage. V ZDA so zaradi povečanega obsega preprodaje vstopnic leta 2016 uvedli zvezno prepoved uporabe programske opreme za spletne nakupe vstopnic, da bi preprodajalcem preprečili, da bi pokupili večje število vstopnic

pred klasičnimi strankami. A dokazovovanje kršitve prepovedi in pravočasno zaznavanje kršitev je izjemno težko, saj je vsaka prodajna stran, ki je targetirana s strani programske opreme, drugačna, prav tako pa je programska oprema že tako izpopolnjena in uporablja različne trike, da se težko loči od normalnega obnašanja potrošnikov. Rešitev je morda v personalizaciji vstopnic in zahtevi po identifikaciji z osebnim dokumentom na vratih dogodka.
V prihodnje se tako pričakuje splošen razmah trenda personaliziranih vstopnic, postopek pa bi še dodatno izboljšal sistem za prepoznavanje obraza ob vstopu na prizorišče dogodka. Tak sistem preverjanja personaliziranih vstopnic je dal dobre rezultate na Japonskem, kjer so s sistemom prepoznavanja obraza za 30 odstotkov zmanjšali čas, potreben za identifikacijo obiskovalcev, in so dosegli 90-odstotno natančnost prepoznave.
 

Kupci vstopnic morajo biti pozorni

Digitaliazacija poslovnega modela prodaje vstopnic pa ima še eno slabo stran. Z nakupom različnih vstopnic na sekundarnem trgu – bodisi na spletu ali v fizičnem svetu – se povečajo možnosti prevar. Pri Zvezi potrošnikov Slovenije (ZPS) opozarjajo na sporne prakse in težave, s katerimi se srečujejo kupci vstopnic na spletu. Med prepoznavnimi spletnimi platformami, ki omogočajo prodajo kart, je Viagogo, na katerega opozarjajo pri ZPS. Zasoljenim cenam in morebitnim prevaram se pridružujejo tudi dodatni stroški ob nakupu vstopnic, ki jih zaračunavajo ponudniki. Cena za sedež na koncertu ima določeno ceno, tej pa prodajalci dodajo še poštnino za karto, stroške za uporabo koncertnih objektov, pokritje administrativnih stroškov prodaje in podobno. Ameriška neprofitna organizacija Consumer Reports že dalj časa opozarja na zavajajoče in »profitno usmerjeno« zaračunavanje dodatnih stroškov. Nekatere spletne platforme so navzoče tudi pri nas in prav tako je opaziti podobne prakse. Zaradi spornih praks in nezavidljivega položaja kupca na sekundarnih trgih so potrošniške organizacije po Evropi oblikovale kampanje za ozaveščanje o težavah spletnih platform.

Vstopnice za športne ali kulturne dogodke iščemo doma ali v času potovanj. Če potujemo po Bostonu in si želimo ogledati tekmo legendarnih Red Soxov, je najlažja rešitev nakup vstopnice prek spletne platforme, kar večina turistov tudi stori. Personalizirane vstopnice bi stanje sicer izboljšale z vidika prekupčevanja, vendar bi zahtevale tudi dodatno delo, če se kupcu vstopnice ne bi uspelo udeležiti dogodka.