Vsakdanje navade uspešnih ljudi: Tomi Meglič, pevec skupine Siddharta

Pot v X, Naiven ples, Ledena, B Mašina, Samo edini ... in še na desetine odličnih rockovskih hitov ne bi bilo, če se v Guncljah leta 1977 ne bi rodil Tomi Meglič, frontman in tekstopisec ene najboljših slovenskih rockovskih zasedb vseh časov.
Fotografija: Tomi Meglič: Ljubezni se učim na novo. Ni tako enostavna, kot se mi je zdela včasih. Foto: Jože Suhadolnik
Odpri galerijo
Tomi Meglič: Ljubezni se učim na novo. Ni tako enostavna, kot se mi je zdela včasih. Foto: Jože Suhadolnik

Danes ni več toliko v ospredju veličasten nastop na Bežigrajskem stadionu, kjer je Siddharta razvnela več kot trideset tisoč obiskovalcev, saj so ta mejnik ne le v zgodovini Siddharte, ampak tudi v zgodovini slovenske rock glasbe presegli že novi presežniki. In zgodba se nadaljuje … – v Svetu kapitala v slogu vprašalnika, na katerega je leta 1886 prvi odgovarjal mladi Proust, na odrih povsem v slogu Siddharte. Takšnem, kot pravi Tomi Meglič, ki premika molekule po telesu …, torej z najboljšo muziko.
 

Česa vas je najbolj strah?

Nemoči.
 

V kakšni situaciji se zlažete?

Če bi moral nekoga rešiti iz neugodne ali nevarne situacije z lažjo, bi se zlagal.
Dokler ima vsak svoj recept za uspeh, je v redu, pravi Tomi Meglič. Foto: Blažž Samec
Dokler ima vsak svoj recept za uspeh, je v redu, pravi Tomi Meglič. Foto: Blažž Samec

Kaj najbolj obžalujete v življenju, če sploh kaj?

Žal mi je, da sem se poglobil le v glasbo. Sicer si brez glasbe ne predstavljam svojega obstoja, a ob glasbi bi z veseljem delal tudi kot pilot ali kirurg. Danes vidim, da je bil študij novinarstva le zasledovanje utopičnih sanj, da bi pisal za National Geographic.
 

Kaj najraje počnete?

Razmišljam. Predvsem o glasbi in doživetih trenutkih, ki jih kasneje preslikam v glasbo.
 

Kaj pričakujete od prijateljev?

Iskrenost, pa naj bo še tako boleča.
 

Kaj pričakujete od ljubezni?

Predanost, ki jo hkrati tudi vračaš.
 

Katero osebo ali pa osebe najbolj občudujete?

Super junak je zagotovo Tesla.
 

Katera je vaša najljubša knjiga oz. knjige?

Moje knjižne police so polne avtobiografij in poljudno znanstvenih knjig, predvsem o astronomiji. Med njimi sta zame posebni knjigi in sicer avtobiografija vodilnega kitarista skupine Guns N' Roses, Slasha, in poljudoznanstvena knjiga Vesolje v orehovi lupinici.
 

Meniš, da je lahko srečen človek poet?

Sreča je preveč utopična. Utesnjuje nas, če jo doživljajo drugi. Umetnost pa nas ne sme utesnjevati. Foto: Osebni Arhiv
Sreča je preveč utopična. Utesnjuje nas, če jo doživljajo drugi. Umetnost pa nas ne sme utesnjevati. Foto: Osebni Arhiv
Lahko, a bo nezanimiv, saj ljudje srečnih ljudi ne čutijo tako kot tiste, ki razgalijo svojo nesrečno dušo. Umetnost je rešilna bilka, s katero se srečamo vsi, ki si želimo tolažbe … Sreča je preveč utopična. Utesnjuje nas, če jo doživljajo drugi. Umetnost pa nas ne sme utesnjevati.
 

Verjameš v recepte za uspeh?

Dokler ima vsak svojega, je v redu. Če bi pa za suho zlato vzeli le enega, ki nam ga ponujajo dežurni guruji, bi bili v groznem neravnovesju. Stopili bi vsi na eno stran tehtnice in se podrli. Različnost vzpostavlja za naš obstoj nujno ravnovesje.
 

Kaj je najnižja globina bede za vas?

Smrad, pomešan z brezupom, bolečino in temo. Bivanje brez cilja in vizije.
 

Kaj je po vašem mnenju najbolj precenjena krepost?

Ideja, da se človek v imenu kvazi načelnosti ne spreminja skozi življenje. Če človek raste in se razvija, se spreminja in spreminja tudi svoja stališča, ker za njimi skozi čas stoji napredno znanje, ki ga v preteklosti še ni imel.
 

Kakšno je vaše sedanje stanje duha?

Ljubezni se učim na novo. Ni tako enostavna, kot se mi je zdela včasih. Zelo sem pozoren na ljubezen v vseh oblikah. Bolj kot kdajkoli prej, saj ugotoviš, da je zaradi ločitev in pridobitev, kot so otroci, ljubezen zares vodilo življenja.
Tomi Meglič, frontman in tekstopisec ene najboljših slovenskih rockovskih zasedb vseh časov. Foto: Blažž Samec/delo
Tomi Meglič, frontman in tekstopisec ene najboljših slovenskih rockovskih zasedb vseh časov. Foto: Blažž Samec/delo

Več iz rubrike