Vozniki dražjih avtomobilov so najbolj arogantni vozniki
Leta 2019 se je skupina raziskovalcev v Las Vegasu odločila narediti eksperiment, s katerim so skušali preveriti, ali spol in barva kože pešcev vplivata na večjo ali manjšo previdnost in pozornost voznikov avtomobilov.
Izvedli so preprost test - poslali so belo žensko, belega moškega, temnopolto žensko in temnopoltega moškega, da prečkajo ulice v predmestju Las Vegasa, kjer je bila omejitev hitrosti 35 km/h. Nato so zabeležili, kateri avtomobili so zavirali in dali pešcem prednost in kateri so prihiteli mimo.
Kot se je izkazalo, spol ali barva kože nista imela skoraj nobenega vpliva na večjo ali manjšo pozornost voznikov avtomobilov.
Se je pa izkazalo nekaj drugega, kar je raziskovalce še bolj presenetilo: večina voznikov se pred oznako za prehod za pešce sploh ni ustavila. Od 461 avtomobilov, ki so jih prešteli, je le 129 voznikov dalo prednost. To pomeni, da je skoraj tri četrtine vseh voznikov nadaljevalo vožnjo, ne glede na to, kdo jim je prekrižal pot.
Stroški avtomobila so bili pravzaprav edini statistično pomemben napovedovalec voznikove neumnosti.
Raziskovalcem kljub analizi vzorca ni bilo jasno, zakaj se tako velik delež ni zmenil za pešce. Edina stvar, ki bi jim lahko dala odgovor, je bila značilnost avtomobilov.
Torej, ali bi lahko vrsta in znamka ter cena avtomobila imela kaj opraviti z vedenjem voznika?
Raziskovalci so se vrnili k videoposnetku eksperimenta, identificirali avtomobile in jih razvrstili po blagovnih znamkah, ceni, tipu vozil ipd.
Rezultat?
Rezultati, objavljeni v Journal of Transport and Health, so bili osupljivi. Dražji kot je bil avto, manjša je bila verjetnost, da bo voznik prepustil prednost pešcu.
Stroški avtomobila so bili pravzaprav edini statistično pomemben napovedovalec voznikove neumnosti.
Za vsako zvišanje cene za 1000 dolarjev je bila verjetnost, da se bo avtomobil ustavil, 3 odstotke manjša.
»Ko gre za vožnjo, tako kot v mnogih drugih vidikih življenja, se zdi, da pravica in kompleks večvrednosti prevlada nad odgovornostjo,«, je interpretirala rezultate Courtney Coughenour, raziskovalka javnega zdravja na Univerzi Nevada v Las Vegasu, ki je vodila študijo.
Nekaj faktov iz študije:
Število smrtnih žrtev prometnih nesreč, v katerih življenje izgubi pešec, se je od leta 2009 do 2016 povečalo za 40 %, v prvem letu pandemije pa za 17 %, čeprav so se skupni prevoženi kilometri zmanjšali.
Zaradi besa na cesti se po svetu povečuje število streljanj v afektu, sredi »cestnega besa«. Ljudje se iz avtomobilov dobesedno streljajo drug na drugega.
Članek iz leta 1968 v Journal of Social Psychology je poročal, da so ljudje, ki vozijo zmogljivejše avtomobile, nagnjeni k hitrosti
Psihologi so ugotovili, da so vozniki avtomobilov "višjega razreda", kot je Mercedes, bolj verjetno drzno prehitevali, agresivno priganjali avtomobile k umiku in manj verjetno dali prednost pešcem na prehodu za pešce.
Z množično pojavnostjo mestnih terencev so trki avtomobilov s pešci usodnejši, saj je zaradi tipa avtomobila, trk močnejši in lahko tudi bolj smrtonosni. Poleg tega manjši avtomobili pešca zadenejo v noge, veliki tovornjaki pa ga zadenejo v glavo. Toda v nesreči imajo ljudje, ki se vozijo v terenskih vozilih višjo stopnjo preživetja.
Je rešitev v samovozečih avtomobilih?
Ne, saj tudi te avtomobile ustvarja in na nek način vodi človek. Zatorej, je edini način, da popravimo dosedanje pereče stanje na cestah to, da resnično zmanjšamo število avtomobilov v mestnih središčih, kjer je množica bolj ranljivih ( pešcev, kolesarjev, rolakarjev ipd.) največja.
A dokler bomo gradili večje in smrtonosnejše avtomobile, jih bodo prevzetni in prepotentni vozniki vozili na vse bolj drzne in arogantne in s tem tudi smrtonosnejše načine, saj gmotni položaj še ne odraža kulture voznika. Na žalost.
Več iz rubrike
Nova razkošna nepremičnina Jennifer Anniston
Zvezdnica serije Prijatelji Jennifer Anniston je nedavno kupila razkošno nepremičnino od Oprah Winfrey.
Kaj možgane ohranja aktivne in zmanjšuje tveganje za demenco?
Strokovnjaki so 11 let analizirali podatke o zdravstvenem stanju več kot 500.000 ljudi, ki ob zaposlitvi niso imeli demence.