Skrivnostno izginotje starodavne in napredne kitajske civilizacije

Liangzhu kultura je pred približno 4000 leti bivala v veličastnem mestu, kakršnega v Aziji in morda ljudje po celem svetu še niso videli. Zaradi prefinjenih arhitekturnih značilnosti, vključno s premišljenim hidravličnim inženirstvom, ki je omogočilo gradnjo kanalov, jezov in vodnih zbiralnikov, so mesto Liangzhu mnogi označevali kot neolitske »Benetke Vzhoda«. Vendar je po približno enem inovativnem tisočletju napredna kultura Liangzhu skrivnostno propadla in starodavno mesto je bilo nenadoma zapuščeno. Raziskovalci so nedavno sestavili bolj jasno sliko o tem, kaj se je takrat dogajalo.

Edinstvena neolitska družba v zadnjem obdobju kamene dobe

Ohranjeni sledovi kulture Liangzhu, ki se je razvila ob delti reke Jangce na vzhodu Kitajske, pričajo o tem česa je bila ta edinstvena neolitska družba sposobna v zadnjem obdobju kamene dobe. Arheološke ruševine mesta Liangzhu kažejo številne znake družbenega, kulturnega in tehnološkega napredka tega obdobja, zlasti na področju kmetijstva in ribogojstva, navaja Science Alert. Poleg prefinjenih arhitekturnih značilnosti, je mesto demonstriralo premišljeno rabo hidravličnega inženirstva in gradilo kanale, jeze in vodne zbiralnike.

Kdo je izumil prvo puško?

Vendar nobeno od teh čudes ni bilo trajno. Po enem samem inovativnem tisočletju je kultura Liangzhu pred približno 4300 leti skrivnostno propadla. Sicer nikoli ni bilo povsem jasno zakaj je prišlo do nenadnega izginotja, vendar mnogi poznavalci predvidevajo, da je 'krivec' nekakšna katastrofalna poplava.

Foto: Njiiri Karago / Medecins Sans Frontieres / Reuters

V novi študiji pa je Spötl z mednarodno ekipo raziskovalcev ustvaril jasnejšo sliko o domnevnem potopu, ki je utopil to osupljivo mesto. Raziskovalci so preučili mineralne tvorbe kot so stalagmiti iz dveh podvodnih jam v regiji, ki ohranjajo kemične podpise o podnebnih razmerah pred davnimi časi in so jih našli veliko globje od starodavnega blata.

Najstarejši hotel na svetu se nahaja na Japonskem

Analiza vzorcev stalagmitov, ki jo je vodil prvi avtor Haiwei Zhang s kitajske univerze Xi'an Jiaotong, je pokazala, da je propad mesta Liangzhu sovpadel z obdobjem izjemno visokih padavin, ki je verjetno trajalo več desetletij pred več kot 4300 leti. »To je glede na časovno dimenzijo neverjetno natančno,« pravi Spötl in dodaja: »Obsežno monsunsko deževje je verjetno povzročilo tako hude poplave reke Jangce in njenih rokavov, da tudi prefinjeni jezovi in kanali niso mogli več vzdržati teh vodnih mas kar je uničilo mesto Liangzhu in prisililo ljudi v beg.«

Mega suša in množične poplave

Po mnenju raziskovalcev so omenjeni primeri podnebnih sprememb na območju delte reke Jangce morda vplivali tudi na druge neolitske kulture, ki so prebivale na tem območju preden je družba Liangzhu nastala v obdobju suhih in razmeroma stabilnih okoljskih razmer. Toda zgodovina in vreme sta poskrbela, da to inovativno mesto ni moglo trajati večno.

»Arheološke raziskave kažejo na prisotnost obsežnih hidravličnih kompleksov, kot so veliki zemeljski jezovi v bližini mesta Liangzhu, ki so bili zgrajeni med 5300 in 4700 leti pred sedanjostjo,« so raziskovalci zapisali v svoji študiji. »To nakazuje, da je družba Liangzhu učinkovito upravljala vodne vire z uporabo hidravlične infrastrukture za blaženje poplav in/ali namakanje, da bi preživela v sušnem podnebju.«

Veliki kitajski zid. Foto: STR / AFP

Vendar se zdi, da je to suho podnebje sčasoma postajalo vse bolj suho, kar je doseglo vrhunec s potencialno »mega sušo« pred približno 4400 leti, navaja Science Alert. Takrat se je gradnja jezov očitno ustavila, saj so obstoječi jezovi v sušnih razmerah zadoščali. Potem pa je prišlo močno deževje, ki je padlo v dveh različnih obdobjih približno 4400 ali 4300 let nazaj.

Kitajska vodi revolucijo v maloprodaji

»Naši zapisi, skupaj z geokemičnimi dokazi o poplavnih nanosih nad plastjo kulture Liangzhu kažejo, da so obsežne padavine v celotnem srednjem in spodnjem toku doline reke Jangce lahko povzročile rečne in/ali čez brežne poplave, ki jih je prenašala struga reke Jangce ter tako ovirale človeška bivališča in pridelavo riža,« pojasnjujejo avtorji.

»Množične poplave in zalivanje zaradi slabega odtekanja vode na nizko ležečih zemljiščih so morda prisilile ljudstvo Liangzhu, da je zapustilo glavno mesto in bivališča na ravnini Taihu, kar je nazadnje privedlo do propada celotne civilizacije Liangzhu.«

Več sto let po tem so ostale vlažne razmere, v tem času pa so se začasno dvignile druge starodavne kulture, ki so nasledile Liangzhu, vsaj dokler po vsej verjetnosti ni nova »mega suša« povzročila dokončni propad neolitskih človeških družb na tem območju. Približno v istem času se je v kitajski družbi z ustanovitvijo dinastije Xia leta 2070 pred našim štetjem začelo novo poglavje preobrazbe.

Temna stran čokolade

»Medtem ko številni dokumenti navajajo, da je voditelj Yu zgradil dinastijo Xia, ker je uspešno obvladoval rečne poplave, nekatere študije kažejo, da lahko Yujev nadzor nad poplavami pripišemo podnebnim spremembam,« pojasnjujejo raziskovalci in ugotavljajo, da to idejo podpirajo tudi njihovi podatki.

»To opažanje zagotavlja nove trdne dokaze, da se je vzpon dinastije Xia zgodil v okviru velikega podnebnega prehoda iz mokrega v suho podnebje, kar je v skladu s kitajskimi zgodovinskimi zapisi in prejšnjimi študijami.«