Restavracija: njen izvor in začetki
Kje in kako se je razvijal koncept restavracije, kot jo poznamo danes?
Odpri galerijo
Prva restavracija je svoja vrata odprla v Franciji. V isti državi se je oblikovalo tudi ime zanjo. Že leta 1835 je izraz sprejela francoska akademija, ki je bila zadolžena za uradno uporabo francoskega jezika. Pojem »restauran« je takrat označeval jed iz mesa, čebule, zelenjave in zelišč, ki naj bi imela zdravilne lastnosti. Ljudem naj bi pomagala odpraviti prebavne težave in jim povrnila moč, navaja The Conversation.
Izraz je imel tako sprva medicinsko konotacijo, kraje, kjer so okoli leta 1760 ponujali to zdravilno jed, pa so imenovali tudi zdrave hiše.
Prva restavracija, kot jih poznamo danes, je svoja vrata odprla leta 1765 v Parizu na današnjem Rue du Louvre. Njen lastnik naj bi bil Mathurin Roze de Chantoiseau, medtem ko je v nekaterih drugih zapisih omenjen gospod Boulanger. Gostom so ponujali perutnino, jajca, maslene testenine in zdrobove kolače. Restavracija je še poseben sloves uživala na račun svoje značilne jedi iz perutnine s piščančjo omako, ki je bila znana po vsem Parizu.
Francoski pisatelj Édouard Fournier to restavracijo opisuje tudi v eni od svojih knjig. Opisuje jo kot obrat za juho, kjer so perutnino z grobo soljo in svežimi jajci postregli na majhnih marmornih mizah brez prtov.
V tistem času so Francozi izven domačega okolja lahko jedli zgolj v baru ali krčmi. Značilno za tako postrežbo je bilo, da je bila v ponudbi le ena jed, gostje pa so morali tja priti ob dogovorjeni uri. Kakovost tamkajšnje hrane ni bila najboljša.
Roze de Chantoiseau je bil prvi, ki je predlagal inovativni koncept postrežbe hrane. Zanj je bila značilna postrežba brez vnaprej določenega urnika, gostje so se usedli za ločene mize. Ponudba jedi je bila raznolika in vnaprej določena, prav tako tudi cena zanje. Hrana je bila dobra in ljudje so v njej uživali. Pred nastopom take restavracije so bili edini, ki so v Franciji dobro jedli, člani sodišča v Versaillesu in drugi plemiči, katerim so jedi pripravljali osebni kuharji. Leta 1789 je bilo v Parizu že približno 100 tovrstnih restavracij.
V tistem času je prišlo do uvedbe jedilnika. Ker so restavracije ponujale čedalje večji nabor ljudi, je postajalo bolj priročno, da je bila ponudba predstavljena na menijih.
Antoine de Beauvilliers, nekdanji šef kuhinje grofa Provanse, je bil prvi osebni kuhar, ki se je odločil za drzno potezo. Zapustil je svojega gospodarja in leta 1782 v Parizu odprl lastno restavracijo Le Beauvilliers. Šlo je za luksuzno lokacijo, kjer so lahko stranke jedle kot v Versaillesu. Postrežba je bila brezhibna, jedi skrbno izbrane, v sklopu restavracije pa se je nahajala tudi odlična vinska klet. Njen sloves se je hitro širil. Šlo je za prvo pravo francosko gastronomsko restavracijo in njenemu zgledu so kmalu sledile še druge.
Uživanje v raznovrstnih jedeh danes ni več le privilegij manjšega kroga ljudi. Ponudba raznolikih restavracij je postala z leti čedalje večja. Danes so nam na dosegu roke kulinarične dobrote z vsega sveta. Prav tako so na voljo različni cenovni rangi ponudbe, s čimer lahko vsak najde nekaj zase.
Izraz je imel tako sprva medicinsko konotacijo, kraje, kjer so okoli leta 1760 ponujali to zdravilno jed, pa so imenovali tudi zdrave hiše.
Prva restavracija svoja vrata odprla leta 1765
Prva restavracija, kot jih poznamo danes, je svoja vrata odprla leta 1765 v Parizu na današnjem Rue du Louvre. Njen lastnik naj bi bil Mathurin Roze de Chantoiseau, medtem ko je v nekaterih drugih zapisih omenjen gospod Boulanger. Gostom so ponujali perutnino, jajca, maslene testenine in zdrobove kolače. Restavracija je še poseben sloves uživala na račun svoje značilne jedi iz perutnine s piščančjo omako, ki je bila znana po vsem Parizu.
Francoski pisatelj Édouard Fournier to restavracijo opisuje tudi v eni od svojih knjig. Opisuje jo kot obrat za juho, kjer so perutnino z grobo soljo in svežimi jajci postregli na majhnih marmornih mizah brez prtov.
V tistem času so Francozi izven domačega okolja lahko jedli zgolj v baru ali krčmi. Značilno za tako postrežbo je bilo, da je bila v ponudbi le ena jed, gostje pa so morali tja priti ob dogovorjeni uri. Kakovost tamkajšnje hrane ni bila najboljša.
Roze de Chantoiseau je bil prvi, ki je predlagal inovativni koncept postrežbe hrane. Zanj je bila značilna postrežba brez vnaprej določenega urnika, gostje so se usedli za ločene mize. Ponudba jedi je bila raznolika in vnaprej določena, prav tako tudi cena zanje. Hrana je bila dobra in ljudje so v njej uživali. Pred nastopom take restavracije so bili edini, ki so v Franciji dobro jedli, člani sodišča v Versaillesu in drugi plemiči, katerim so jedi pripravljali osebni kuharji. Leta 1789 je bilo v Parizu že približno 100 tovrstnih restavracij.
Uvedba jedilnika
V tistem času je prišlo do uvedbe jedilnika. Ker so restavracije ponujale čedalje večji nabor ljudi, je postajalo bolj priročno, da je bila ponudba predstavljena na menijih.
Antoine de Beauvilliers, nekdanji šef kuhinje grofa Provanse, je bil prvi osebni kuhar, ki se je odločil za drzno potezo. Zapustil je svojega gospodarja in leta 1782 v Parizu odprl lastno restavracijo Le Beauvilliers. Šlo je za luksuzno lokacijo, kjer so lahko stranke jedle kot v Versaillesu. Postrežba je bila brezhibna, jedi skrbno izbrane, v sklopu restavracije pa se je nahajala tudi odlična vinska klet. Njen sloves se je hitro širil. Šlo je za prvo pravo francosko gastronomsko restavracijo in njenemu zgledu so kmalu sledile še druge.
Uživanje v raznovrstnih jedeh danes ni več le privilegij manjšega kroga ljudi. Ponudba raznolikih restavracij je postala z leti čedalje večja. Danes so nam na dosegu roke kulinarične dobrote z vsega sveta. Prav tako so na voljo različni cenovni rangi ponudbe, s čimer lahko vsak najde nekaj zase.
Več iz rubrike
Nova razkošna nepremičnina Jennifer Anniston
Zvezdnica serije Prijatelji Jennifer Anniston je nedavno kupila razkošno nepremičnino od Oprah Winfrey.
Kaj možgane ohranja aktivne in zmanjšuje tveganje za demenco?
Strokovnjaki so 11 let analizirali podatke o zdravstvenem stanju več kot 500.000 ljudi, ki ob zaposlitvi niso imeli demence.