Nova študija potrjuje, da se nekateri ljudje starajo počasneje

Raziskovalci so ugotovili, da so se do rosnih štiridesetih ljudje s hitrejšim tempom »biološkega staranja« bolj verjetno počutili, delovali in bili videti precej starejši, kot so bili v resnici. A ta relativni šprint staranja se je začel v njihovih dvajsetih letih.
 
Ugotovitve, kot so povedali avtorji študije, kažejo, da moramo na staranje zavzeti drugačen pogled.
 
»Staranje je vseživljenjski proces. Nenadoma se ne začne pri 60 letih,« je povedal vodilni raziskovalec v študiji Maxwell Elliott, doktorski študent na univerzi Duke v Durhamu, NC.
 
Kdor je kdaj videl »dobro ohranjenega« 80-letnika, ali »izmučenega« 50-letnika, obremenjenega z zdravstvenimi težavami in invalidnostjo, ve, da kronološka starost ne pove celotne zgodbe, poudarja Elliott.
 

Koncept biološkega staranja – ali hitrost, s katero telesni sistemi sčasoma propadajo – to priznava, še dodaja.
 
Toda do zdaj ni bilo jasno, kdaj se ljudje začnejo razhajati v stopnji biološkega staranja.
 
Nove ugotovitve kažejo, da se pospešeno staranje začne že zgodaj v življenju, kažejo izsledki raziskave, ki so bili pretekli teden objavljeni v reviji Nature Aging.
 

Pospešeno staranje se začne zgodaj

 
Za študijo so Elliott in njegovi sodelavci uporabili podatke o več kot 1000 Novozelandcih, ki jih spremljajo od rojstva, v sedemdesetih in pri štiridesetih letih.
 
Hitrost biološkega staranja udeležencev v študiji se je največkrat spremenila pri 26 letih – na podlagi meritev, kot so telesna maščoba, kondicija srca, zmogljivost pljuč, označevalci vnetja v krvi in podobno.
 
Izkazalo se je, da so se ljudje v biološkem staranju res zelo razlikovali: najpočasnejša skupina je pridobila le 0,4 »biološkega leta« za vsako leto življenja; nasprotno pa so najhitreje starajoči se udeleženci pridobili skoraj 2,5 biološkega leta v vsakem kronološkem letu.
 
Tisti, ki se starajo hitreje, do svojega 45. leta že kažejo nekatere zdravstvene kazalnike, ki so običajno povezani z mnogo višjo starostjo, ugotavljajo raziskovalci. V primerjavi s sovrstniki so se gibali počasneje, imeli šibkejšo moč oprijema in več težav z ravnotežjem, vidom in sluhom.

Razlike tudi v mentalni ostrini

 
V povprečju so osebe, ki se starajo hitreje, na testih spomina dosegle nižje rezultate in na splošno poročale o večji pozabljivosti v vsakdanjem življenju. Medtem so preiskave z magnetno resonanco pokazale, da imajo običajno več znakov redčenja možganskega tkiva.
 
Elliott je dejal, da je presenečen nad razlikami v staranju pri relativno mladih 45 letih.
 
Hitreje starajoče se osebe, so praviloma dejale, da se na primer počutijo starejše, kot so v resnici bile. Na podlagi neodvisnih ocenjevalcev, ki so si ogledali podobe obraza udeležencev študije, so bili tudi videti starejši od svoje dejanske starosti.
 
Dr. Sofiya Milman, direktorica študij dolgoživosti človeka na Inštitutu za raziskave staranja Albert Einstein College of Medicine v New Yorku, je tako kot Elliott, tudi ona ugotovila, da se staranje »čarobno ne začne pri 60 letih«.
 
»Staranje je kontinuum,« je za Nature Aging dejala Milmanova, ki je pregledala ugotovitve nove študije. »In prav verjetno se začne prej, kot smo mislili.«
 
Glede tega, kaj določa človekovo stopnjo biološkega staranja, je Milmanova dejala, da imajo geni pomembno vlogo. Obstajajo nekateri »geni za dolgoživost«, ki lahko v določeni meri pomagajo zaščititi ljudi pred stresnimi dejavniki iz okolja, je povedala.
 
Toda staranje ni postavljeno povsem zapisano v genih. Tako Milman kot Elliott sta dejala, da je najbolj pomembno okolje – od izbire življenjskega sloga do izpostavljenosti kroničnemu stresu in revščini.
 

Jasno je, da lahko zdrava prehrana, redno gibanje, izmikanje alkoholu in tobaku zmanjšajo tveganje za različne bolezni. In to so stvari, kjer bi moral vsak začeti, svetujeta strokovnjaka.
 
Oba raziskovalca sta poudarila, da ljudem, ki se v 40. letih počutijo »stare«, ni treba obupati: nikoli ni prepozno za pregled, ureditev krvnega tlaka ali začetek gibanja in bolj zdravega prehranjevanja.
 
Prej ko se zavemo hitrega biološkega staranja, lažje si bomo izboljšali kakovost življenja, je zaključil Elliott.