Digitalna umetnost čedalje bolj privlačna; cene tudi preko 100 tisoč evrov

Kaj sploh je digitalna umetnost oziroma umetnost novih medijev, kot jo še poimenujemo? Gre za vrsto umetnosti, ki niti ni tako nova, kot se zdi. V takih in drugačnih oblikah jo poznamo že desetletja. Sem lahko štejemo video, zvočno, internetno in drugo podobno umetnost. Tovrstna umetnost je sicer med ljudmi manj poznana, vendar pa postaja čedalje bolj popularna. Tudi cene tovrstnih umetnin so vse višje in segajo od 10 pa vse do 100 tisoč evrov in več. Med najdražjimi so umetnine povezane s kriptovalutami.
 

Zametki segajo že v 50. leta

Začetki digitalne umetnosti segajo že v 50. in 60. leta, ko so se številni umetniki začeli oddaljevati od klasičnih oblik umetnosti, kot sta slikarstvo in kiparstvo. Eden prvih tovrstnih umetnikov je bil korejsko – ameriški umetnik Nam June Palk, ki je umetnost prikazoval skozi različne medije. Bil je tudi začetnik video umetnosti. Med digitalne umetnike lahko štejemo tudi Yoko Ono, Marino Abramović in Davida Hockneya.


Porast digitalne umetnosti se je še povečala v 90. letih z razvojem interneta in računalnikov, ki so ponudili nove načine umetniškega izražanja. Zanjo je značilna precejšnja raznovrstnost, po drugi strani pa jo lahko dokaj enostavno ločimo od klasične umetnosti. Če je za klasično umetnost značilno, da je vsaka umetniška stvaritev unikatna, tega za digitalno umetnost ne moremo reči. Hkrati so digitalna umetniška dela bolj dovzetna za ponarejanje.

Posebnosti digitalnega umetniškega dela

Katere so torej bistvene razlike med klasično in digitalno umetnostjo?

Digitalna umetniška dela v nasprotju s klasičnimi deli niso na voljo v fizični obliki. V zvezi s tem lahko odkrijemo številne prednosti. Zbiranje takih umetniških del nam denimo ne bo jemalo prostora v stanovanju. Digitalna umetniška dela si lahko namreč preprosto shranimo na USB ključek, jih pošiljamo virtualno in do njih dostopamo prek različnih spletnih platform. Tako je tovrstna umetnost lažje dostopna širši javnosti.


Interneta umetnost temelji na programski kodi, zaradi česar jo je praviloma lažje oblikovati kot druge umetnine. Kljub morebitni omejeni nakladi pa so pogosto na voljo tudi piratske kopije. Včasih je težko določiti izvor umetniškega dela, zato je pomembno, da se pri zbiranju digitalne umetnosti pridobi potrdilo o pristnosti.

V primerjavi z umetniškimi deli klasične umetnosti, na katerih se lahko po določenem času pojavijo znaki bledenja / razpadanja, pa je umetniška dela v digitalni obliki možno ohraniti v konstantnem stanju. Je pa pri tem treba poskrbeti za to, da se digitalna dela prenaša na nove nosilce podatkov. Pametno je narediti tudi varnostno kopijo takih del.

Digitalna umetnost tako ponuja nove in inovativne načine umetniškega izražanja. Hkrati pa je zaradi njene oblike omogočeno, da ta doseže širšo publiko, kot bi sicer.