Po poročanju portala Euronews, se načrt, da bo do leta 2030 kartirana že celotna površina oceanskega dna na svetu, uresničuje. V zadnjih treh letih je bila namreč popisana že petina celotnega morskega dna. Gre za površino, primerljivo velikosti Avstralije. Kot rezultat trdega dela se je stopnja kartirane površine oceanov v zadnjem letu povečala s 15 na 19 odstotkov.

Obsežen projekt se imenuje Seabed 2030, leta 2017 pa sta ga začeli izvajati japonska fundacija Nippon in neprofitna organizacija GEBCO z namenom ponuditi znanstvenikom podlago za lažje razumevanje vplivov oceanov na globalno podnebje.

Znanost, ki se ukvarja z merjenjem globine oceanov in morij ter izdelavo kart morskega dna, sicer imenujemo batimetrija. Za tovrstno izmero se uporabljajo profesionalni batimetrični enosnopni in večsnopni sonarji, laserji in sateliti. Rezultat izmere je viden v obliki visokoresolucijskega posnetka topografije dna, iz česar je možno razbrati številne podatke.

»S tem, ko je na razpolago čedalje več podatkov o oceanskem dnu na Zemlji, igra Seabed 2030 vodilno vlogo pri zagotavljanju obsežnega nabora verodostojnih podatkov, ki so dostopni vsem. To je korak naprej k uresničitvi poslanstva, ki smo si ga zadali do leta 2030. Zbrani podatki bodo omogočili sprejemanje političnih odločitev, skrb za trajnostno uporabo oceanov in številne znanstvene raziskave,« je povedal Jamie McMichael-Phillips, vodja projekta Seabed 2030.
 

S preučevanjem oceanov do boljšega razumevanja klimatskih sprememb

Kot so povedali predstavniki projekta, bo popoln zemljevid svetovnih oceanov omogočil boljše razumevanje temeljnih procesov. Na podlagi zbranih podatkov bomo lažje razumeli vremenske pojave, premikanje vodnih mas, nastajanje cunamijev, plimovanje in podnebne spremembe. Izsledki nam bodo pomagali, da bomo lažje dosegali cilje OZN, med katerimi je tudi ohranjanje in trajnostna uporaba oceanov.


Helen Gowans, tiskovna predstavnica dobrodelne organizacije Ocean Conservation Trust, je obrazložila, zakaj je kartiranje morskega dna tako pomembno. Dejala je, da je novica, da je bila do sedaj kartirana že petina celotnega dna svetovnih oceanov, odlična. Glede na to, da oceani pokrivajo kar 71 odstotkov Zemljine površine, namreč pomembno vplivajo na celotno Zemljo. Povedala je, da oceanski tokovi vplivajo na klimatske razmere in podnebne razmere, zaradi česar so tovrstni podatki zelo dragoceni. Lahko nam namreč pomagajo napovedati podnebne spremembe v prihodnje, dodaja.

»Kartiranje morskega dna je težka naloga. Pri tem ni možno uporabiti satelitov kot v primeru izdelave zemljevida zemlje, saj masa vode predstavlja pomembno oviro. Prav tako se je na nekaterih delih oceanov težko spustiti tako globoko. V globinah je namreč zelo temno, hkrati pa bi bilo treba spust izvesti v posebni podmornici, ki bi lahko zdržala precejšen pritisk vode. Nova tehnologija je precej olajšala kartiranje morskega dna, vendar še vedno traja precej časa, da lahko proces v celoti izvedemo,« je dodala Helen Gowans.