Odpadki hrane predstavljajo velik problem. Samo v Evropi vsako leto nastane približno 88 milijonov ton živilskih odpadkov ali 173 kilogramov na prebivalca. V EU so gospodinjstva odgovorna za več kot polovico vseh odpadkov hrane.
 
Kako torej zagotoviti, da zmanjšujemo odpadke med prazničnimi dnevi, ki so pogosto povezani z ogromnimi količinami hrane?
 
Pierre Condamine, uradnik za politiko ravnanja z odpadki pri Zero Waste Europe, meni, da je potrebno spremeniti svojo miselnost. »Prvi nasvet je, da kuhamo s preventivnim pristopom,« pravi. To vključuje natančen izračun, koliko hrane bo potrebno in prilagoditev morebitnih receptov temu primerno. Tako se že na samem začetku lahko izognemo večjim odpadkom, poudarja.
 
Ker je leto 2020 tako posebno, Condamine meni, da je zdaj pravi čas za solidarnost. Po spletu lahko poiščete platforme za izmenjavo hrane ali pa preostanek hrane podarite sosedom ali nekomu v stiski, svetuje.

Razlike po državah

 
V Evropi se količina odpadne hrane razlikuje od države do države. V nekaterih državah je problem na ravni potrošnikov, v drugih je huje na ravni proizvodnje.
 
Condamine pravi, da je eden izmed razlogov za razlike med državami zakonodaja vsake države. v nekaterih državah, kot je denimo Francija, supermarketi ostanke neprodane hrane (neprodano sveže, pred iztekom roka uporabe, ipd.) podarjajo ljudem v stiski, namesto da bi jo zavrgli.
 
Cilj evropskega »zelenega dogovora« je do leta 2030 zmanjšati odpadke hrane za petdeset odstotkov.
 

Povprečen Slovenec lani zavrgel 67 kilogramov hrane

 
Prebivalec Slovenije je lani zavrgel povprečno 1,3 kilograma hrane na teden, v celem letu pa 67 kilogramov. Po oceni je bilo v odpadni hrani 39 odstotkov ali nekaj več kot 26 kilogramov užitnega dela, 61 odstotkov pa je bilo kosti, olupkov in lupin. Največ hrane se je zavrglo v gospodinjstvih.

Količina komunalnih odpadkov na prebivalca je bila v Sloveniji lani 509 kilogramov, kar je 14 kilogramov več kot leto prej. Količina odpadkov, ki nastajajo v proizvodnih in storitvenih dejavnosti, se je zmanjšala, medtem ko se je količina komunalnih odpadkov, ki nastajajo predvsem v gospodinjstvih in v nekaterih storitvenih dejavnostih, povečala.

Stopnja recikliranja vseh v ravnanje z odpadki vključenih odpadkov brez mineralnih je bila v Sloveniji 84-odstotna, kar je štiri odstotne točke manj kot predlani. Stopnja recikliranja komunalnih odpadkov se je povečala z 58,8 odstotka na 59,2 odstotka. Stopnja odlaganja vseh v ravnanje z odpadki vključenih odpadkov brez mineralnih pa je bila približno petodstotna in je bila v primerjalnem obdobju večja za pol odstotne točke.

Sprememba miselnosti, sprememba načina

 
Odpadki hrane niso problem samo v božičnem obdobju. Tudi na splošno. Največkrat gre za ostanke na krožnikih, ki nato pristanejo v smetarskih zabojnikih po vsej celini.
 
Condamine pravi, da je pomembno pogledati širšo sliko. »Gre za celoten trajnostni živilski sistem.« Več mečemo, stran, več kupujemo in s tem nastaja več odpadkov – od pridelave, do našega krožnika. Vse je povezano, pravi.

»Prva stvar, ki jo moramo spremeniti, je naše potrošniško obnašanje, naše 'nezdrave' navade in način razmišljanja,« zaključuje.