Bodo elektriko v Avstriji spet proizvajali s sežiganjem premoga?

Energetska politika je v zadnjih mesecih nočna mora avstrijske zvezne vlade. Avstrija je bolj odvisna od ruske oskrbe s plinom kot številne druge države. Ruski plin ima v celotnem avstrijskem uvozu tega energenta kar 80-odstotni delež.

Katere so alternative ruskemu plinu?

Največji porabniki plina v Avstriji so velika avstrijska industrijska podjetja in elektrarne. Kar nekaj količin plina se porabi tudi v zasebnih gospodinjstvih, za ogrevanje stanovanj in hiš ter kuhanje. Prenehanje dobave ruskega plina bi nedvomno povzročilo gospodarsko krizo. V začetku tega marca, teden dni po tem, ko je Rusija napadla Ukrajino in je EU odgovorila z gospodarskimi sankcijami, so zvezni kancler Karl Nehammer (Avstrijska ljudska stranka), ministrica za energijo Leonore Gesessler (Zeleni) in nekateri drugi člani vlade nenadoma odpotovali v Združene arabske emirate. Razlog za ta nenadni obisk je bil dogovor o večjih avstrijskih nakupih utekočinjenega plina iz ZAE.

Ruski energetski koncern Gazprom naj bi od sredine junija Avstriji zaradi tehničnih težav dobavljal bistveno manj plina kot običajno. Za zdaj lahko Avstrija manjkajoče količine zapolni z nakupi od drugih držav. V najslabšem primeru - če bi Rusija popolnoma prekinila dobavo plina - bi se aktivirala najvišja stopnja alarma v Avstriji. Vlada in parlament bi lahko s posebnimi predpisi neposredno vplivali na energetski trg. V primeru nezadostnih količin na trgu bi imeli prednost gospodinjstva in socialne ustanove: bolnišnice, domovi za starejše in vrtci. V Avstriji je nemogoče v doglednem času doseči cilje, kot je 100-odstotna proizvodnja energije iz obnovljivih virov, in prenehanje odvisnosti od uvoza ruskega plina. Po optimističnih ocenah bi bilo slednje mogoče šele po letu 2027.

Premog ima še vedno največji delež v svetovni energetiki. Leta 2020 je bilo iz premoga pridobljenih 35,2 odstotka celotne svetovne proizvodnje električne energije. FOTO: David Gray/Reuters

Premog - zelo umazan in zdaj zelo drag

Vmes se Avstrija lahko celo vrne k staremu, umazanemu premogu. Avstrijska zvezna vlada je prejšnji teden na izredni seji določila, da se elektrarna v Mellachu na Štajerskem južno od Gradca, 55 kilometrov severno od Maribora, ponovno pripravi za eventualno reaktiviranje. Elektrarna Mellach je bila zadnja, ki je kurila premog v Avstriji. Aprila 2020 je prenehala delovati.

Če Avstrija ne bo imela dovolj plina, bo elektrarna Mellach ponovno začela obratovati. To ni lahka naloga. Ponovna priprava na delo bo trajala več mesecev - in bo stala veliko denarja. Dodaten problem je ponovni uvoz in prevoz premoga v velikih količinah. Vprašanje je, ali bi Avstrija lahko zdaj ponovno kupovala premog od nekdanjih velikih proizvajalcev na Poljskem in Češkem.

Premog ima še vedno največji delež v svetovni energetiki. Leta 2020 je bilo iz premoga pridobljenih 35,2 odstotka celotne svetovne proizvodnje električne energije. FOTO: David Gray/Reuters

Predstavniki avstrijskih okoljskih organizacij opozarjajo, da elektrarne na premog v ozračje izpustijo dvakrat več CO₂ kot plinske. Poudarjajo, da je obratovanje elektrarn na premog sprejemljivo le v izrednih okoliščinah. Vse tri opozicijske stranke v zveznem parlamentu – socialdemokrati, svobodnjaci in Neos – napadajo zvezno vlado in predvsem ministrico Gewessler. Skupni imenovalec kritik je, da je odločitev o ponovnem aktiviranju elektrarn na premog dokaz nezmožnosti vlade, da razvije smiseln in učinkovit energetski program.

Premog ima še vedno največji delež v svetovni energetiki. Leta 2020 je bilo iz premoga pridobljenih 35,2 odstotka celotne svetovne proizvodnje električne energije. Elektrarne na premog izpuščajo največ CO₂ v ozračje. Leta 2019 se je poraba premoga v elektrarnah v svetu zmanjšala za približno tri odstotke, leta 2020 za 4,6 odstotka, lani pa je poraba spet poskočila, zaradi skoka cene zemeljskega plina. Za dosego podnebnih ciljev bi bilo treba do leta 2030 vsako leto zmanjšati izgorevanje premoga v elektrarnah za približno 11 odstotkov, leta 2040 pa popolnoma ustaviti. To bo v sedanjem geopolitičnem in gospodarskem okolju težko dosegljivo.

Avstrija je bolj odvisna od ruske oskrbe s plinom kot številne druge države. FOTO: Dado Ruvic/Reuters

V zadnjem letu je poskočila tudi cena premoga. Konec junija 2021 se ena tona na svetovnem trgu prodajala za približno 130 ameriških dolarjev. Zdaj, leto pozneje, v zadnjem tednu tega junija, je bila cena premoga okoli 400 dolarjev na tono. To je nekoliko man od cene konec maja, ko je tona premoga stala skoraj 430 dolarjev.

Največji proizvajalec in potrošnik premoga na svetu je Kitajska. Drugi veliki proizvajalci so ZDA, Indija, Avstralija, Indonezija, Rusija, Južna Afrika, Nemčija in Poljska. Največji izvozniki so Indonezija, Avstralija, Rusija, ZDA, Kolumbija, Južna Afrika in Kazahstan. Svetovne zaloge premoga so razmeroma velike: v Severni Ameriki zadostujejo za skoraj 500 let trenutne proizvodnje, v Srednji in Južni Ameriki za skoraj 250 let, v Evropi za približno 300 let, v nekdanji ZSSR za približno 360 let, medtem ko zaloge v Afriki, Aziji in v državah Pacifika zadoščajo za 60-80 let.