Slovenija dosegla cilj zmanjšanja emisij toplogrednih plinov

Emisije toplogrednih plinov so se leta 2020 zmanjšale za 9,8 odstotka in so bile za 20,7 odstotka nižje od zastavljenega cilja.
Fotografija: Termoelektrarna Šoštanj. Foto: Jože Suhadolnik/Delo
Odpri galerijo
Termoelektrarna Šoštanj. Foto: Jože Suhadolnik/Delo

Ministrstvo za okolje in prostor je nedavno objavil dokument Podnebno ogledalo 2022, v katerem so predstavljene ugotovitve spremljanja izvajanja ukrepov za zmanjšanje emisij toplogrednih plinov (TGP) v letu 2021. Dokument so pripravili na Institutu Jožef Stefan v sodelovanju s PNZ svetovanje projektiranje, Kmetijskim inštitutom Slovenije in Gozdarskim inštitutom Slovenije.

image_alt
Lahko mesta postanejo podnebno nevtralna?

Zmanjšanje škodljivih emisij posledica pandemičnih ukrepov

Kot so zapisali v dokumentu, je Slovenija nacionalni cilj zmanjševanja emisij toplogrednih plinov v sektorjih, ki niso vključeni v evropsko shemo trgovanja z emisijami, za leto 2020 dosegla.

Emisije toplogrednih plinov so se leta 2020 zmanjšale za 9,8 odstotka in so bile za 20,7 odstotka nižje od zastavljenega cilja.

Veliko zmanjšanje izpustov v tem letu je predvsem posledica okrnjene prometne dejavnosti zaradi pandemije covida-19. Izpusti TGP so se zmanjšali v sektorjih odpadki, proizvodnja električne energije in toplote ter najbolj v sektorju prometa. V vseh drugih sektorjih so izpusti zabeležili majhno rast.

Podnebni štrajk, v Ljubljani, 24. maja 2019. Uroš Hočevar/Delo
Podnebni štrajk, v Ljubljani, 24. maja 2019. Uroš Hočevar/Delo

Z današnjega stališča cilj za rabo primarne energije premalo ambiciozen

Država je dosegla tudi cilj na področju energetske učinkovitosti, saj je bila raba primarne energije 11,1 odstotka pod ciljno vrednostjo, k čemur so pripomogli predvsem omejitveni protikoronski ukrepi. Raba primarne energije je leta 2020 znašala 73,7 teravatne ure (TWh) in se je zmanjšala že tretje leto zapored, tokrat za 5,5 odstotka.

»Doseženo zmanjšanje je največje v obdobju 2010-2020 in je predvsem posledica izvajanja pandemičnih ukrepov, medtem ko je bila proizvodnja električne energije v primerjavi z enakim obdobjem lani, večja,« so zapisali v dokumentu in dodali, da zasledovanje trendov ni reprezentativno, saj je bila leta 2020 absolutno gledano najnižja vrednost po letu 2000.

image_alt
Morda smo se ujeli v nevarno zanko, ki je ne moremo nadzorovati

Cilji za energetsko učinkovitost so bili zastavljeni v času, ko še ni bilo širšega političnega soglasja za odločnejše ukrepanje proti globalni podnebni krizi, kar pomeni, da je z današnjega stališča cilj za rabo primarne energije premalo ambiciozen, poudarjajo avtorji dokumenta.

Obvezujočega cilja na področju obnovljivih virov energije pa država ni dosegla, oziroma ga je z dokupom statističnega prenosa.

Dolgoročno to ne bo dovolj

Na ministrstvu za okolje in prostor so zapisali, da je kljub temu da sta dva od treh ciljev dosežena, treba zagotoviti dodatne ukrepe za dolgoročno obvladovanje in zmanjševanje izpustov.

»Cilji za leto 2030 so v primerjavi s cilji za leto 2020 bistveno bolj zahtevni in se še zaostrujejo. Za njihovo doseganje bo treba pospešiti izvajanje že obstoječih ukrepov in pripraviti nabor novih, dodatnih ukrepov. Ob tem bo treba na prvo mesto postaviti energetsko učinkovitost in dostop do nje zagotoviti tudi ranljivim skupinam prebivalstva,« so zapisali avtorji Podnebnega ogledala 2022.

image_alt
Klimatske naprave hladijo ljudi, a segrevajo svet

Več iz rubrike

Komentarji: