Katere so alternative ruskemu plinu?

Zaradi napada na Ukrajino je bila Rusija v zadnjih tednih deležna številnih sankcij s strani evropskih držav in ZDA. Prišlo je do prekinitve poslovanja z ruskimi podjetji, izločitev nekaterih njihovih bank iz mednarodnega sistema, prepovedi uvoza njihovih izdelkov, načrtov za zaplembo premoženja ruskih oligarhov in drugih ukrepov.  

Vse izvedene sankcije bodo zelo prizadela rusko gospodarstvo, seveda pa bodo do določene mere vplivale tudi na države, ki so sankcije sprejele. V zadnjih dneh se veliko govori o ruskem plinu. Evropska unija je namreč sprejela odločitev, da naj bi uvoz plina iz države, ki je napadla Ukrajino, zmanjšala za dve tretjini, medtem ko naj bi se ZDA v prihodnje ruskemu plinu povsem odpovedale, navaja Euronews.

Inovativne in tisočkrat močnejše sončne celice

Evropska unija si je sicer že pred časom za cilj v prihodnjih letih zadala, da se postopoma odpove rabi fosilnih goriv in s tem zmanjša škodljive vplive globalnega segrevanja. Vseeno se je še naprej posluževala ruske nafte in plina, ki spadata med neobnovljive vire energije in sta odgovorna za precejšnje izpuste emisij toplogrednih plinov.

Rusija je kot dobaviteljica nafte in plina za Evropo ključnega pomena, saj slednja od nje pridobiva kar 40 odstotkov nafte in plina, ki ju potrebuje za zadovoljevanje svojih potreb. Nemčija je evropska država, ki je najbolj odvisna od ruskega plina. Evropska unija bo tako morala najti alternativne dobavitelje plina ali se posluževati rabe drugih energentov. Potencialne izvoznice plina bi sicer lahko bile ZDA, Norveška, Katar, Azerbajdžan, Alžirija, Egipt, Turčija, Japonska in Južna Koreja.

Najboljša rešitev bi bila prehod na obnovljive vire energije. Foto: Vasily Fedosenko/Reuters

Katere pa so po navedbah Euronews druge alternative zemeljskemu plinu?

Utekočinjen zemeljski plin (UZP)

UZP je zemeljski plin, ki je ohlajen na izjemno nizko temperaturo in se iz plinastega spremeni v tekoče agregatno stanje. Zavzame manjšo prostornino kot stisnjen zemeljski plin ter ustvarja manjše izpuste emisij toplogrednih plinov kot katerokoli drugo fosilno gorivo, kljub temu pa njegovi vplivi na okolje niso zanemarljivi. Strokovnjaki sicer trdijo, da na voljo ni dovolj UZP, da bi z njim lahko pokrili evropske potrebe, gre pa lahko vsaj za kratkoročno rešitev.

Premog

V skrajnem primeru bi se bilo morda treba zateči nazaj k premogu in ponovno aktivirati že odslužene elektrarne na premog, kar bi bila z vidika varovanja okolja slaba odločitev. Premog je namreč med fosilnimi gorivi eden tistih, ki povzroča največjo količino škodljivih emisij.

Otroške poroke ostajajo pereča globalna problematika

»Na kratek rok se lahko zgodi, da bomo morali biti previdni in pripravljeni na najhujše ter ohraniti elektrarne na premog v pripravljenosti ali jih celo pustiti delovati,« je dejal nemški minister za gospodarstvo Robert Habeck.

Obnovljivi viri energije

Nekateri evropski voditelji menijo, da bi bila problematika v zvezi z dobavo ruskega plina lahko dobra iztočnica za hitrejši prehod na izrabo obnovljivih virov energije, ki so okolju prijazni. Kot je pripomnil Habeck, Nemčija vse moči upira v kar najhitrejši prehod na izrabo sončne in vetrne energije tako na kopnem kot na morju.

Frans Timmermans, podpredsednik Evropske komisije, je prepričan, da mora Evropa v luči ruskega napada na Ukrajino hitro ukrepati in pospešeno vlagati v obnovljive vire energije. Predsednica Evropske komisije Ursula von der Leyen se je z njim strinjala in v izjavi dodala, da mora Evropska unija čim prej postati neodvisna od ruske nafte, premoga in plina, saj se ne more zanašati na dobavitelja, ki nas ustrahuje.

Kaj se bo zgodilo z razkošnimi vilami ruskih bogatašev na Jadranu?