Martin Riesel, eden od očetov omenjenega dneva, je lani za avstrijsko nacionalno radiotelevizijo ORF povedal, da je vesel ko vsako leto ugotovi, da mediji niso pozabili, da je 21. januar Mednarodni dan hlač za džoging.
 
Džoging hlače so danes nove kavbojke – in še več. Januarja lani še nismo imeli pandemije covid-19, toda letos zagotovo veliko več ljudi nosi džoging hlače kot prejšnja leta, ne le 21. januarja.
 
Prisiljeni delati in se učiti od doma, velika večina ljudi v teh situacijah ne nosi elegantnih oblačil, ampak udobna, hišna. Hlače za džoging so tipičen primer slednjega.
 
Zgodovina hlač za džoging se je začela v 1970-ih. V tem času so športniki in rekreativci večinoma nosili trenirke iz umetnih, najlonskih materialov. Nato je džoging postal svetovno priljubljena rekreativna dejavnost.
 
V 1980-ih letih so v tem tržnem segmentu postale prevladujoče hlače iz bombažnega jerseya. Ne veliko pozneje, v 1990-ih, je ta kos oblačila postal svetovno priljubljen za nošenje v prostem času, ne samo doma.
 
Pop zvezde, kot so Eminem ali Spice Girls, so pogosto nosile džoging hlače – po navadi prevelike – kot mnogi drugi, zlasti hip-hop glasbeniki, ki na ta način izražajo, da so »proletarci«. Med drugim reper Kanye West, ki ima tudi svojo blagovno znamko, zasluži veliko denarja od hlač za džoging.
 
Takšne hlače so tudi tema znanih, starejših modnih oblikovalcev. Eden izmed slovitih stavkov zdaj že pokojnega Karla Lagerfelda je, da je »tisti, ki nosi džoging hlače, izgubil nadzor nad svojim življenjem«. Nekatere šole, gostinski in drugi objekti ljudem prepovedujejo vstop v hlačah za džoging, kar povzroča jezo in prezir njihovih oboževalcev.
 
Na drugi strani spektra je modna hiša Dior, ki je že pred časom spoznala tržni potencial in lansirala džoging hlače s ceno skoraj 2000 evrov. Lagerfeld je ob koncu svojega življenja sodeloval s proizvajalcem športne opreme Puma, v kolekciji za leto 2018, ki je vključevala džoging hlače.
 

V zadnjih letih smo na trgu videli najrazličnejše modele hlač za džoging, od tistih, ki izgledajo kot alpska narodna noša, do tistih, izdelanih iz najnovejših, visokotehnoloških materialov s posebnimi lastnostmi. Znane osebnosti na družabnih omrežjih nenehno promovirajo tudi džoging hlače, na primer nemška influencerka Pamela Reif, katere športne vaje na Youtubu imajo več kot 5,7 milijona rednih sledilcev.
 
Modni oblikovalec Michael Michalsky je za nemški tednik Spiegel dejal, da so »džoging hlače lahko primerne tudi za delo v pisarni, če so stilsko dobro narejene, na primer v kombinaciji s svileno bluzo in čevlji z visokimi petami ali s srajco in sakojem«.
 
Zdaj, ko milijoni ljudi delajo v domači pisarni, verjamem, da jih kar nekaj, tudi med uradnimi videokonferencami, nosi hlače za džoging pod mizo, kamor pogled kamere ne seže.
 

Vsak dan v letu je nekje ali po vsem svetu »dan nečesa«

 
Cerkveni koledarji, seznami državnih praznikov in različni »mednarodni dnevi« nas spominjajo na zgodovinske dogodke, osebnosti, izume in vrednote, ki zaslužijo solidarnost, in na še marsikaj. Mednarodni ali svetovni dnevi so obstajali že pred ustanovitvijo OZN, vendar jih je OZN prevzela kot močno sredstvo za odnose z javnostmi.
 
Letos januarja obstajajo trije taki dnevi: Svetovni dan brajeve pisave 4. januarja, na rojstni dan Louisa Brailleja, izumitelja abecede za slepe, nato Mednarodni dan izobraževanja 24. januarja, in 27. januarja Mednarodni dan spomina na žrtve holokavsta, ker je 27. januarja 1945. sovjetska Rdeča armada osvobodila taborišče Auschwitz.
 
Tudi specializirane organizacije ZN, na primer Unesco ali Svetovna zdravstvena organizacija, stojijo za nekaterimi mednarodnimi dnevi v januarju: Svetovni dan logike je 14. januar, zadnja nedelja v januarju pa Dan preprečevanja gobavosti.
 
Obstajajo tudi številni mednarodni dnevi o manj resnih temah. Nekateri so nastali celo iz šal. Prav tak je tudi današnji, ki je letos še posebej aktualen.