Po tem, ko je lansko leto covid-19 razburkal svetovno gospodarstvo, ljudje postajajo bolj zaskrbljeni zaradi vse večje vrzeli med bogatimi in revnimi.
Posamezniki iz šibkejšijh družin so pogosto žrtve stigmatizacije in medvrstniškega nasilja, obenem pa so otroci tudi priče ali žrtve fizičnega, psihičnega in spolnega nasilja. Gre za začaran krog rev…
Kljub temu, da se je raven revščine na globalnem nivoju v zadnjih letih znižala, četrtina prebivalstva še vedno živi pod pragom družbene revščine.
Nova realnost je možna s soglasjem družbe, okolja in ekonomije, pravi mag. Sonja Šmuc, generalna direktorica Gospodarske zbornice Slovenije (GZS).
Med pandemijo se je bistveno spremenil pogled na urbano nastanitev, obenem pa je zdaj pravi čas, da se izoblikuje bolj pravična in enakopravna prihodnost.
Obetavne projekcije rasti delniških trgov in prihodki svetovnih podjetij ne bodo pokrili mesečnih najemnin in stroškov prebivalstva.
Pandemija covida-19 bi lahko po ocenah Svetovne banke v skrajno revščino potisnila med 70 in sto milijonov ljudi, je opozoril predsednik Svetovne banke David Malpass.
Za tiste, ki še niso slišali tega izraza, »Lidliči« so tisti otroci, ki jih starši oblačijo v oblačila iz dotične trgovine (Lidl).
Po napovedi številnih mednarodnih finančnih institucij bo ta kriza dosti globlja, kot je bila finančna 2008–2009. Za revne države so posledice virusa lahko katastrofalne: več kot tridesetim drž…