Po poročanju Svetovne banke dandanes živi četrtina svetovnega prebivalstva pod pragom družbene revščine. Leta 2017 sta bili evidentirani dve milijardi ljudi, ki sodita v to skupino. Izkoreninjanje revščine je sicer eden izmed pomembnih ciljev trajnostnega razvoja.
 

Merjenje absolutne revščine

Obstajajo različni načini, kako lahko izmerimo stopnjo revščine po posameznih državah. Pri merjenju absolutne revščine določimo prihodkovni prag, ki se od države do države ne spreminja, kar nam omogoča lažjo primerjavo. Običajno govorimo o 1,90, 3,20 ali 5,50 dolarja na dan. Gre za vsoto denarja, s katero mora preživeti posameznik glede na prihodke, ki jih ima na razpolago.

Pogosto vsaka država določi svoj prag revščine – gre za relativni prag revščine. Bolj kot je namreč gospodarstvo neke države razvito in višji kot je življenjski standard, višja je ta vrednost. Posameznik namreč v razvitejših državah potrebuje več denarja, da bi si lahko zagotovil dostojno življenje. Evropska unija je za prag revščine določila 60 odstotkov povprečnega dohodka v posamezni državi.
 

Merjenje družbene revščine zajema več dejavnikov

Leta 2018 je Svetovna banka določila nov kazalnik in sicer družbeno raven revščine oziroma SPL. Pri tem je kombinirala absolutni in relativni prag revščine. SPL je tako sestavljena iz absolutne meje, 1,90 ameriških dolarjev, ki pa se sorazmerno poveča z rastjo potrošnje in dohodkov iz gospodarstva v posamezni državi. Tovrstna vrednost je relevantna tudi za države z visoko razvitim gospodarstvom, kjer je stopnja skrajne revščine blizu nič. Družbena raven revščine se spreminja tako od države do države, kot tudi znotraj ene države v daljšem časovnem obdobju.

Svetovno povprečje praga družbene revščine je leta 2017 znašalo 7,20 ameriških dolarjev, medtem ko je bila ta meja leta 2015 ocenjena na 6,90 ameriških dolarjev.


Če primerjamo delež prebivalstva, ki se nahaja pod absolutnim nivojem revščine (1,90 ameriških dolarjev) in tistega, ki se nahaja pod družbenim pragom revščine, lahko ugotovimo, da slednja upada precej počasneje kot absolutna. To seveda ni presenetljivo, saj je SPL vezana na povprečni dohodek.

Leta 2017 je še vedno živelo dve milijardi svetovnega prebivalstva pod družbenim pragom revščine, medtem ko je bilo leta 2015 revnih prebivalcev po tem kriteriju 14 milijonov manj.

Največji delež revnega prebivalstva se nahaja na območju podsaharske Afrike in Južne Azije. Glede na absolutni prag revščine se na tem območju nahaja 90 odstotkov revnega prebivalstva, glede na družbeni prag revščine pa (le) 50 odstotkov.