Kakšna bodo mesta in stanovanja po pandemiji

Pandemija novega koronavirusa je jasno izpostavila neenakosti pri nastavitvah, s tem pa je stanovanjska problematika po celem svetu še pridobila na pomembnosti, opozarja Luis Triveño iz Svetovne banke.

Vseskozi pandemijo se je poudarjalo pomembnost primernih nastanitev pri zagotavljanju javnega zdravja, še posebej na urbanih področjih. Poudarek je bil tudi na predvidevanjih, kakšna bodo mesta in stanovanja prihodnosti. A vendar takšna predvidevanja pogosto pišejo finančno preskrbljeni posamezniki, ki nemalokrat prezrejo skrbi revnejšega dela prebivalstva, pri katerih so programi nastanitev najbolj počasni.

Kakorkoli, zdaj je primeren čas, da se na problematiko nastanitev pogleda iz drugega zornega kota, saj lahko samo tako oblikujemo boljšo prihodnost za vse prebivalce. Ti so v času pandemije izkusili grenkobo nedelovanja sistema nastanitev.
 

Ostati doma je ponekod grožnja

Ostanimo doma je postalo geslo letošnjega leta in je obenem najpogostejša smernica vlad po celem svetu. Na to so se odzvali tudi delodajalci, ki so omogočili delo od doma in če pogledamo večjo sliko, so takšni ukrepi dejansko uspešni pri zajezitvi širjenja okužb - vsaj v bogatejših državah.


Situacija je bistveno drugačna v revnejših državah, kjer je stopnja ogroženosti zdravja že tako višja kot v razvitih državah. Tako imajo družine z malimi dohodki, ki živijo v natrpanih stanovanjih slabše zdravstvene obete, kot nekdo, ki živi v veliki in odprti hiši. Reuters objavlja raziskavo, ki izpostavlja, da 90 odstotkov gospodinjstev v državah v razvoju ne more izpolnjevati vsaj enega od številnih priporočil preventivnega vedenja, ki jih je pripravila Svetovna zdravstvena organizacija. To gre predpisati predvsem majhnim bivalnim prostorom, neučinkovitemu prezračevanju, slabim higienskim razmeram ter nedostopnosti do čiste vode.

Oblasti od Singapurja pa do Čila so tako že oblikovale urgentne programe, ki zmanjšujejo prenatrpanost in izboljšujejo higienske razmere v različnih nastanitvah.
 

Pomanjkanje čiste vode je smrtonosno

Po podatkih Združenih narodov kar 700 milijonov ljudi v mestih živi v neprimernih higienskih razmerah, medtem ko neverjetnih 156 milijonov ljudi nima dostopa do vode. Nedavna raziskava Svetovne banke ugotavlja, da v treh glavnih mestih Latinske Amerike kar 15,1 odstotkov ljudi nima dostopa do čiste vode in živi v neprimernih higienskih razmerah, 17,3 odstotkov pa jih živi v prenatrpanih stanovanjih.

Za dejanske spremembe teh nezavidljivih številk bodo potrebna korenita dejanja, ki bi lahko rešila številna življenja. Med najbolj očitne ukrepe se uvršča subvencije, postavitev urejenih sanitarij za več gospodinjstev in pa zagotovitev poravnave računov za osnovno porabo, po tem ko ljudje izgubijo službo (v nasprotnem primeru se ljudje v želji kopičenja prihrankov odpovejo osnovnim dobrinam).
 

Delo od doma ni univerzalno

Nepremičninske in arhitekturne publikacije so med pandemijo že pisale o tem kako se bodo naši bivalni prostori spremenili zaradi novih potreb; zaradi dela od doma lahko pričakujemo premične stene, več balkonov in boljšo zvočno izolacijo. Gradbinci in inženirji si že belijo svoje glave kako v obstoječih stanovanjih čim ceneje izvesti tovrstne preobrazbe.

Vendar pa te rešitve ne vključujejo revnejši del prebivalstva, temveč se osredotočajo na premožnejša gospodinjstva, ki bodo delo opravljali od doma tudi na dolgi rok. Reven del prebivalstva mora na svojo delovno mesto v večini primerov oditi iz svojih domov.

Pravzaprav večina novih dizajnov ne govori o tem, da bi številni prebivalci imeli korist že s tem, da bi njihov dom bil varno zatočišče, s tekočo vodo, dobrim prezračevanjem, dodatno sobo in dostopom do interneta.
 

Selitve so za revne izziv

Mediji po celem svetu poročajo o selitvah iz centra mest v predmestja, kjer so na voljo večje hiše z zunanjim dvoriščem; predvsem naj bi to bilo priljubljeno med tistimi, ki delajo od doma. Vendar se zdi, da so takšna predvidevanja preranjena.

Urbana okolja so preživela smrtonosne viruse že v antičnih časih in ni pravega razloga, da ga ne bi tudi tokrat. Čeprav najemnine pri nas nekoliko padajo se strokovnjaki strinjajo, da padec v mestih ne bo drastičen; cene mestnih nepremičnin pravzaprav še niti niso padle. Zelo redki so deli sveta kjer so se cene v predmestjih izrazito zvišala, medtem pa padle znotraj mestnih središč. Na primer, delavci v Indiji se že vračajo nazaj v mesta, po tem ko so se umaknili na vasi med vrhuncem karantene; čeprav je grožnja virusa še vedno prisotna.

Trend urbanizacije se bo tako nadaljeval tudi po pandemiji, torej je težava nastanitev v mestih še vedno zelo prisotna, na kar se bodo morale prilagoditi tudi državne politike.