V Ženevi uvedli najvišjo minimalno urno postavko na svetu

Na mesec bodo v Ženevi za polni delovni čas zaslužili najmanj 3785 evrov bruto.
Fotografija: Delavec v Ženevi, Švica. FOTO: Sorbis / Shutterstock
Odpri galerijo
Delavec v Ženevi, Švica. FOTO: Sorbis / Shutterstock

Nova minimalna urna postavka v švicarski Ženevi znaša 23 frankov oziroma približno 21 evrov. Sindikati, ki so sprožili pobudo za minimalno plačo, so prepričani, da dostojno življenje v mestu ob Ženevskem jezeru z nižjo urno postavko - ni mogoče.
 
Volivci so v nedeljo potrdili referendum o urnih postavkah. Za redno zaposlitev z 42 urami v Ženevi bo zaposleni po novem dobil najmanj 4000 frankov (3785 evrov) bruto na mesec. Za primerjavo, v Berlinu v Nemčiji znaša minimalna urna postavka 9,35 evra, v Sloveniji pa 5,4 evra.
 
Veliko višji pa so tudi življenjski stroški v Švici. To še posebej velja za Ženevo, evropsko lokacijo Združenih narodov s tisoči dobro plačanih javnih uslužbencev. Mleko, kruh, jajca, sir, solata in pivo so več kot dvakrat dražji kot denimo v Nemčiji. Za razliko od Slovenije pa švicarski delodajalci uslužbencu ne plačujejo zdravstvenega zavarovanja.  


Povprečna mesečna bruto plača v Švici znaša približno 6000 evrov. V Sloveniji se ta trenutno giblje pri dobrih 1800 evrih. Minimalna plača za plačilo dela, opravljenega od 1. januarja 2020 do 31. decembra 2020, pri nas znaša 940,58 evrov bruto, kar teoretično zaposlenemu prinese 700 evrov neto.
 

Neenotnost glede minimalne plače v Sloveniji


Novela zakona o minimalni plači je bila v Sloveniji sprejeta konec leta 2019, in sicer brez soglasja socialnih partnerjev. Delodajalci že ves čas trdijo, da so spremembe nepremišljene ter bodo prizadejale hud udarec posameznim podjetjem in panogam, zaradi višjih cen, v katere naj bi se prelile, pa tudi ranljivim posameznikom. Na drugi strani sindikati vztrajajo, da bodo novosti prinesle pozitivne ekonomske, socialne in družbene učinke.
 
FOTO: Delo
FOTO: Delo
Novela je z letošnjim letom znesek minimalne plače zvišala z 886,63 na 940,58 evra bruto. Hkrati je začela veljati spremenjena definicija minimalne plače, po kateri so iz nje izločeni vsi dodatki.
 
S prihodnjim letom pa se bo pri izračunu minimalne plače uporabljalo še novo formulo, in sicer bo moral najnižji prejemek za poln delovni čas za 20 odstotkov presegati izračunane minimalne življenjske stroške. Na drugi strani pa je uveljavljena zgornja meja minimalne plače, tako da izračunanih minimalnih življenjskih stroškov ne bo smela presegati za več kot 40 odstotkov.

 

Slovenija z najmanjšim razkorakom med minimalno in povprečno plačo v vsej EU


Leta 2000 je bilo razmerje pri 40,3 odstotka, leta 2010 pri 45,4 odstotka, lani pa že pri 50,6 odstotka, je v najnovejši analizi izračunal Urad RS za makroekonomske analize in razvoj (Umar). Poleg tega rast minimalne plače po letu 2009 presega rast produktivnosti.
 
Zakonsko urejeno minimalno plačo ima večina držav EU. Poleg Slovenije velja to še za 20 članic, v preostalih šestih državah pa se zakonsko določena minimalna plača ne nanaša na vse zaposlene oziroma se določa v pogajanjih s socialnimi partnerji.
 
FOTO: Delo
FOTO: Delo
Razmerje med najvišjo in najnižjo minimalno plačo med članicami EU z zakonsko ureditvijo je približno 1:7, v standardih kupne moči pa 1:3, so pojasnili v Umarju.
 
Na skrajnem zgornjem robu je v obeh primerih Luksemburg, na spodnjem pa pri minimalni bruto plači, izraženi v evrih, Bolgarija, v standardih kupne moči pa Latvija. V zadnjih 10 letih se je minimalna plača v standardih kupne moči najbolj povečala v Romuniji, v Grčiji pa se je celo malenkost znižala.
 
Slovenija je po rasti minimalne plače v osrednji skupini držav EU, kjer je lani minimalna plača znašala med 700 in 1050 evri. V tej skupini so še Portugalska, Grčija, Malta in Španija.

Razmerje med minimalno in povprečno bruto plačo se medtem v članicah EU, ki so hkrati tudi članice Organizacije za gospodarsko sodelovanje in razvoj (OECD), giblje med 33,1 in 52 odstotkov. Najvišje razmerje glede na podatke za leto 2019, tako Umar, s 50,6 odstotka beleži prav Slovenija, sledi Francija. Najnižje razmerje ima medtem Grčija.
 

V ZSSS pozivajo k izračunu košarice minimalnih življenjskih stroškov


V Zvezi svobodnih sindikatov Slovenije (ZSSS) so znova pozvali k novemu izračunu košarice minimalnih življenjskih stroškov. To je pomembno tudi zato, ker bo januarja 2021 začela veljati nova formula za izračun minimalne plače, ki predvideva, da bo višina te plače postavljena 20 odstotkov nad minimalnimi življenjskimi stroški, so opozorili.
 
FOTO: Delo
FOTO: Delo
V Sloveniji je bil namreč zadnji izračun košarice minimalnih življenjskih stroškov pripravljen leta 2017, zakon o socialno varstvenih prejemkih pa posodobljen znesek predvideva šele leta 2023.
 
V ZSSS so prepričani, da je treba do novega izračuna »z namenom izpolnitve zakonodajnih določb zakona o minimalni plači in povišanja minimalne plače na raven, ki omogoča dostojno življenje in pokrivanje tudi nepredvidenih izdatkov«, priti že v letošnjem letu.
 
Izračun minimalnih življenjskih stroškov je po njihovih besedah nujno potreben, da se doseže enega izmed temeljnih ciljev zakonodaje na področju minimalne plače, in sicer »izboljšanje materialnega položaja delavk in delavcev ter njihovih družin«. Hkrati poudarjajo, da bi kakršnemukoli spreminjanju omenjenega zakona, tudi glede usklajevanja mimo že opisanega, odločno nasprotovali.
 
S tem so se v ZSSS odzvali tudi na pozive delodajalcev, naj višina minimalne plače v prihodnjem letu zaradi koronavirusne krize ostane na ravni letošnje.
 
 

Več iz rubrike

aktualno

Slovenija se uvršča v sam vrh glede očetovskega dopusta, Hrvaška glede materins…

Kakšne so pravice novopečenih staršev pri koriščenju dopusta po posameznih državah? Kakšne so pravice istospolnih parov po svetu do posvojitve?

aktualno

Slovenski Viberate pritegnil zanimanje največjih založbenih hiš

Podjetje Viberate je predstavilo analitično orodje za glasbeno industrijo, ki jo je koronakriza močno zdesetkala, zanimanje pa kažejo tudi največje založbe.

aktualno

Pripravljenost vlade na nov val okužb po večini ocenjena z najnižjo oceno

Manj kot četrtina vprašanih pripravljenost vlade ocenjuje kot dobro ali zelo dobro, bistveno pa upada tudi delež tistih, ki zaupajo vladi, da bo sprejela prave odločitve za našo državo.

aktualno

Zakaj so v bogatih državah še vedno revni ljudje

Strokovnjak o naraščajoči vrzeli med visokim BDP in blaginjo prebivalcev.

Komentarji: