V času krize in po njej računovodje najpomembnejši zavezniki menedžerjev

Če je nekdaj veljalo, da računovodstvo obsega zgolj beleženje poslovnih dogodkov, je ta predstava v sodobnem času povsem zastarela.
Fotografija: Tone Dolenšek, direktor računovodskega in svetovalnega podjetja Fin-servis d.o.o. FOTO: Barbara Reya/barbarareya.si
Odpri galerijo
Tone Dolenšek, direktor računovodskega in svetovalnega podjetja Fin-servis d.o.o. FOTO: Barbara Reya/barbarareya.si

Vloga računovodstva se je skozi leta korenito spremenila. Današnji računovodje imajo oziroma morajo imeti funkcijo svetovalca. V nastali krizni situaciji so na površje namreč priplavale pomanjkljivosti, ki jih sicer v ustaljenih časih ni zaznati, s tem pa se je jasno pokazalo, da imajo številna podjetja velik izziv s finančnimi in računovodskimi službami.  
 
Kaj smo se torej v tej situaciji naučili in na kaj bi morali biti direktorji v prihodnosti bistveno bolj pozorni?
 

Sprejemanje pravih odločitev brez temeljnih podatkov je nemogoče


Vsak podjetnik bi moral preveriti, v kakšnem stanju ima urejeno računovodstvo, ga spremljati in razumeti, kako so urejeni njegovi procesi. FOTO: Dragon Images / Shutterstock
Vsak podjetnik bi moral preveriti, v kakšnem stanju ima urejeno računovodstvo, ga spremljati in razumeti, kako so urejeni njegovi procesi. FOTO: Dragon Images / Shutterstock
Dobro računovodstvo je nujno za učinkovito delovanje in poslovanje vsakega podjetja, saj so pravočasne, točne in ustrezne informacije temelj za odločanje. Letošnje nestanovitne razmere so razkrile, da ima veliko podjetij težave, saj vodstvo ni imelo pravih podatkov in je bilo posledično neinformirano ter negotovo v sprejemanju nadaljnjih odločitev in korakov. To izhaja predvsem iz izkrivljene predstave o vlogi računovodstva.
 
Številna podjetja računovodstvo še vedno dojemajo kot službo, ki zgolj beleži podatke, v resnici pa gre za ključno funkcijo, ki jim pomaga sprejemati najboljše odločitve na podlagi podatkov v realnem času. Hkrati so se izzivi pojavili tudi pri internih računovodstvih, ki so vrsto let prisotna v podjetju in posledično navajena na isti način dela, zato so se zelo težko prilagodila hitrim spremembam in nanje nikakor niso bila pripravljena.
 

Premik v razumevanju – od beleženja podatkov do svetovanja


Ena od najpomembnejših lekcij je, da je vloga računovodstva bistvenega pomena in resnično neprecenljiva, zlasti med vso to nestanovitnostjo. Že prej je veljalo, sedaj pa je postalo še bolj izrazito, da podjetja in vodstvo od računovodstva potrebujejo vsebinsko podporo na področju strateškega razmišljanja ter pri postavitvi ciljev razvoja njihovega podjetja.
 
Podjetja so se bistveno bolj obračala na računovodske svetovalce za kritičen poslovni nasvet in podporo pri obvladovanju upada poslovanja, optimiziranju svojega poslovanja in stroškov, krmarjenju skozi zapletene vladne programe ter pridobivanju pomoči.
 
Direktorji so spoznali, da jim računovodski svetovalci s svojo dodano vrednostjo pomagajo pluti po neznanem, olajšajo razvoj in iskanje rešitev ter nudijo nasvete in spodbudo za naprej. V prihodnjem obdobju pa bodo odigrali ključno vlogo s podporo podjetjem pri ponovnem zagonu in prilagajanju njihovih poslovnih modelov.
 

Brez strategije denarnih tokov

 
V tem obdobju se je veliko podjetij soočilo z likvidnostnimi težavami, zato je bilo računovodsko usmerjanje ter svetovanje glede potreb po denarnem toku izjemnega pomena.
 
Direktorji morajo imeti s svojim računovodstvom odnos, ki temelji na zaupanju, ter ga posledično vključevati v procese dela ter odločanja. FOTO: Andrey Popov / Shutterstock
Direktorji morajo imeti s svojim računovodstvom odnos, ki temelji na zaupanju, ter ga posledično vključevati v procese dela ter odločanja. FOTO: Andrey Popov / Shutterstock
Skupaj z vodstvom podjetij je bilo treba pripraviti seznam oprijemljivih ukrepov, ki jih je moralo podjetje uvesti z namenom izboljšanja likvidnosti ter začrtati več različnih scenarijev. Torej, kako dolgo lahko določeno podjetje preživi v stanju, v kakršnem je s trenutno likvidnostjo, kako dolgo bo preživelo, če sprejmejo en del ukrepov, ter kako dolgo, če sprejmejo drug, še bolj drastičen del ukrepov.
 
V tem času je bilo treba določiti prednostne naloge glede na zastavljene scenarije in računovodski svetovalci so usmerjali podjetja pri pogajanju z upniki, dobavitelji, bankami, pri pošiljanju delavcev na čakanja, odpuščanjih, iskanju rešitev za nove denarne tokove ipd. Večina teh ukrepov se je seveda osredotočala na zmanjšanje stroškov, ki so vključevali tudi skrite stroške. Brez pravega razumevanja teh področij bi bilo okrevanje podjetij po zaključenem kriznem obdobju bistveno oteženo.
 
 
Direktorjem torej svetujem, da preverijo, na kakšen način je urejeno njihovo računovodstvo in na kakšen način so urejeni z njim povezani procesi. Naj ne čakajo, da jih k vpogledu v procese prisilijo šele že nastali problemi.
 
Računovodstvo naj zagotavlja ažurne, točne in hitre podatke, poslovanje na njihovi osnovi pa naj bo učinkovito, digitalizirano, hitro in kakovostno. Če direktorji ugotovijo, da trenutno nimajo celovite storitve, naj ne ostajajo zvesti izvajalcem zgolj zaradi strahu, ker gre za občutljive poslovne informacije oziroma ker se bojijo, da bo moten njihov poslovni proces, saj saj se mora menjava izvesti tako, da podjetje tega na svojem poslovnem procesu ne občuti.
 

Več iz rubrike

Komentarji: