Prikrajšanost otrok in socialno šibkih družin

Posamezniki iz šibkejšijh družin so pogosto žrtve stigmatizacije in medvrstniškega nasilja, obenem pa so otroci tudi priče ali žrtve fizičnega, psihičnega in spolnega nasilja. Gre za začaran krog revšine.
Fotografija: Posamezniki iz šibkejšijh družin so pogosto žrtve stigmatizacije in medvrstniškega nasilja, obenem pa so otroci tudi priče ali žrtve fizičnega, psihičnega in spolnega nasilja. Gre za začaran krog revšine. FOTO: Jure Eržen/Delo
Odpri galerijo
Posamezniki iz šibkejšijh družin so pogosto žrtve stigmatizacije in medvrstniškega nasilja, obenem pa so otroci tudi priče ali žrtve fizičnega, psihičnega in spolnega nasilja. Gre za začaran krog revšine. FOTO: Jure Eržen/Delo

Slovenske nevladne organizacije so na vlado in pristojna ministrstva naslovile poziv po pomoči najbolj ogroženim otrokom in družinam, ki so jih prizadele posledice epidemije in ukrepov za zajezitev epidemije.
 

Stiske bodo ostale tudi po epidemiji


Domače nevladne organizacije, ki so združene v Evropski mreži za boj proti revščini, v prvi vrsti opozarjajo na prikrajšanost otrok in socialno šibkih družin in v tem smislu predlagajo sistemske spremembe, ki bi vsaj začasno olajšale njihove stiske.

Na zaostrovanje življenjskih razmer najbolj šibkih so slovenske nevladne organizacije opozarjale že v poročilu o revščini in socialni izključenosti v Sloveniji leta 2020, v današnjem sporočilu pa jasno opozarjajo na ključne izzive in hkrati naslavljajo tudi predloge za lajšanje stisk.


Evropska mreža za boj proti revščini sicer že skozi celotno epidemijo opozarja na vse slabše življenjske razmere socialno najšibkejših posameznikov v družbi, obenem pa opozarjajo na prepotrebno pripravo ukrepov, ki bodo pomagali družinam premostiti stiske tudi po koncu epidemije.
 

Zagotavljanje znanja za otroke


Humanitarne organizacije si s pozivom odločevalcem prizadevajo, da aktivno prispevajo k oblikovanju politik, ki bi vodile v dostojno preživljanje epidemije oziroma ustavila nazadovanje življenjskih razmer.
Zaradi epidemije je pomoč še težje dostopna, stiske pa so še dodatno ogrozile fizični in mentalni razvoj otrok, še opozarjajo organizacije. FOTO: Shutterstock
Zaradi epidemije je pomoč še težje dostopna, stiske pa so še dodatno ogrozile fizični in mentalni razvoj otrok, še opozarjajo organizacije. FOTO: Shutterstock


Med osrednjimi dejavniki za premagovanje večgeneracijske revščine je izobrazba, v tem smislu pa humanitarne organizacije izpostavljajo nujnost dostopa do znanja za tiste otroke in mladostnike, ki imajo znane prepreke, kot je revščina, primanjkljaji v znanju, izpostavljenost nasilju ... Organizacije se s tem pozivom obračajo predvsem na ministrstvo za šolstvo.
 

Ključni izzivi


V sporočilu za javnost je med drugim zapisan tudi seznam najbolj vidnih izzivov, ki jih organizacije opažajo po stikih z družinami in otroki. Na vrhu seznama se še vedno najde pomanjkanje tehnične opreme za sodelovanje pri pouku na daljavo, številni sorojenci si računalniško opremo še vedno delijo, posledično pa prihaja do prekrivanja učnih ur in izostajanja od pouka. Mnogi učenci z učnimi težavami imajo sicer otežen tudi sam dostop do učne pomoči, zato težko sledijo učnemu načrtu.
Stiske ljudi se povečujejo, kar se odraža tudi v protestih, ki so se vrstili zadnje leto. FOTO: Jure Eržen/Delo
Stiske ljudi se povečujejo, kar se odraža tudi v protestih, ki so se vrstili zadnje leto. FOTO: Jure Eržen/Delo


V najšibkejših družinah je velika težava tudi nerazumevanje jezika, pri tem pa jim starši pogosto ne morejo pomagati, posledično pa nazadujejo pri učenju slovenskega jezika.

Posamezniki, ki se soočajo z navedenimi izzivi, so pogosto tudi žrtve stigmatizacije in medvrstniškega nasilja, obenem pa so otroci iz socialno šibkih družin priče ali žrtve fizičnega, psihičnega in spolnega nasilja. Zaradi epidemije je pomoč še težje dostopna, stiske pa so še dodatno ogrozile fizični in mentalni razvoj otrok, še opozarjajo organizacije.
 

Dejanski ukrepi


Organizacije s priporočili in konkretnimi ukrepi vlado pozivajo k takojšnji vzpostavitvi zakonodajnih podlag, ki bi v prvi vrsti uredile odprtje šol, dijaških domov in drugih dejavnosti, ki otrokom omogočajo psihični in fizični razvoj. Hkrati pozivajo vzpostavitev dodatnih učnih pomoči, ki bi odražale načela sorazmernosti.
Organizacije s priporočili in konkretnimi ukrepi vlado pozivajo k takojšnji vzpostavitvi zakonodajnih podlag. FOTO: Jure Eržen/Delo
Organizacije s priporočili in konkretnimi ukrepi vlado pozivajo k takojšnji vzpostavitvi zakonodajnih podlag. FOTO: Jure Eržen/Delo


Zaradi zaznavanja povečanega nasilja se organizacije zavzemajo za konkretno zagotavljanje varnosti otrok. To bi v prvi vrsti lahko potekalo preko vstopanja v družine in detektiranja nasilja v družinah s strani centrov za socialno delo.

Kot ključno pa pri organizacijah navajajo še vzpostavitev poroštvenega sklada države in seznanitev izobraževalnih ustanov s ključnimi podatki o socialni ogroženosti posameznih otrok. S slednjim bi bili odzivi na potrebe otrok hitrejši, poroštveni sklad pa bi bil namenjen ureditvi moratorijev na plačila najemnin, kreditov za rešitev osnovnega stanovanjskega problema ter stroškov vode, elektrike in ogrevanja.

Poziv je za zdaj podpisalo že 16 humanitarnih organizacij.

Več iz rubrike

Komentarji: