Živimo v preteklosti, prihodnosti ali tukaj in zdaj?

Kaj pomeni, da smo polno prisotni v sedanjem trenutku? Da smo osredotočeni na ta trenutek (na »tukaj in sedaj«), smo v stiku s seboj in z okoljem ter nismo obremenjeni s preteklostjo in s skrbmi glede prihodnosti.
 
Da smo lahko v polnosti prisotni v svojem življenju, da ga v polnosti cenimo in najbolje funkcioniramo, moramo biti prisotni. Vpliv na to imamo lahko le, če smo z mislimi v sedanjosti. Če želimo spremeniti stare vzorce in jih nadomestiti z bolj novimi in uspešnimi, moramo biti prisotni. Na žalost pa so naše misli večino časa okupirane z motnjami iz okolice, s preteklostjo ali s skrbmi glede prihodnosti.
 
Če nas obletavajo skrbi in veliko najrazličnejših misli, potem smo v manjši meri zmožni funkcionirati v sedanjosti. Sedanjega trenutka se slabo zavedamo, kar se kaže na naslednje načine:

• Z nekom se pogovarjamo, pa sploh ne vemo, kako je oblečen.
• pogovarjamo se v skupini ljudi, a nikomur ne pogledamo v oči.
• Pripeljemo se v službo in se pri tem ne spomnimo, kako smo prišli do tja.
• Lahko se sprehajamo po parku in se kasneje vprašamo, ali smo opazili drevesa, mimo katerih smo hodili.
• Pogovarjamo se s partnerjem, a ga v resnici sploh ne poslušamo, ker smo preokupirani z mislijo, kaj mu bomo odgovorili, ali pa v mislih premlevamo kakšno neprijetno situacijo iz službe.

Naše polno zavedanje je zelo pomembno, saj lahko le tako odgovorimo ali se prilagajamo spremembam v okolju in življenju. Zavedanje nam omogoča, da se naše telo in misli prilagodijo temu in dosežejo ravnovesje. Ker pa je v današnjem času okoli nas ogromno dražljajev, ki nas ves čas ovirajo, se naši možgani hitro preusmerijo k njim. Problem nastane, ko se želimo zbrati in nam to predstavlja težavo. Naša pozornost je zelo kratkotrajna, kar se zagotovo pozna pri našem delu in odnosih z drugimi. 
 

Trening čuječnosti za lažji stik in fokus

 
Pozornost in zavedanje sta lastnosti dobrega sodobnega funkcioniranja. S čuječnostjo lahko izboljšamo našo prisotnost in zmožnost razvijanja mirnega fokusa, s čimer se odzovemo na stres 21. stoletja. Čuječnost je proces zavedanja, brez da bi pri tem obsojali. Gre za prisotnost brez reagiranja. Postavimo se v položaj nevtralnega opazovalca življenja. Bolj ko lahko umaknemo naše čustveno odzivanje, bolj prisotni bomo.
 
Večina ljudi žal hodi naokoli v pol budnem stanju. Delujejo avtomatsko, sledijo svojim starim vzorcem in navadam ter se komajda zavedajo okolice in tega, kar počnejo. To je nasprotno stanje od tistega, ko so naši čuti izostreni in imamo pred seboj jasno sliko. Zaradi preteklih travm, bolečine in drugih čustvenih pretresov smo se od svoje zunanjosti skrčili in umaknili.
 
Vsak trenutek, ko smo prisotni, imamo izbiro, da smo budni, da spustimo fizično napetost, da razmišljamo drugače, da drugače čutimo. S tem ustvarimo več izbir in sprejemamo več novih odločitev. V možganih tako sprožamo nove povezave in spodbujamo rast novih možganskih celic (tretja stopnja nevrogeneze).
 

Pomen hvaležnosti

 
Evolucijski razvoj nas je oblikoval na način, da usmerjamo našo pozornost na stvari in dogodke, ki bi jih morali popraviti ali spremeniti. Osredotočeni smo na nevarnosti, probleme in na vse tisto, kar je narobe. A v življenju je marsikaj, za kar smo lahko globoko hvaležni. Osredotočanje k hvaležnost vodi k izboljšanju našega emocionalnega in fizičnega zdravja in počutja. Raziskave nakazujejo, da postavlja hvaležnost naš srčni utrip v bolj koherenten ritem. To vpliva tudi na imunski sistem, reševanje problemov, intuicijo in na ravnovesje našega živčnega sistema.
 
Karkoli se že dogaja v naših življenjih, je veliko tega, za kar smo lahko hvaležni. Hvaležni smo lahko, da smo se prebudili, da vidimo barve in to, kako se spreminjajo oblaki, da smo zdravi, za hrano, ki jo užijemo, raznolikost, za vse ljudi, ki so okoli nas in nas podpirajo.
 

Naša odgovornost je, da smo prisotni

 

Kaj je bistvo prisotnosti? Naša odgovornost za kvaliteto, uspeh in srečo v življenju. Vključimo to zavezo v svoje življenje in naše delovanje; tako pri delu kot doma. Večkrat na dan se predramimo iz avtomatskega delovanja, začutimo našo prisotnost in delovanje v svetu, večkrat tedensko pa nekaj minut posvetimo tudi vaji hvaležnosti. Hvaležni bomo.
 
Za zaključek: Svojo polno prisotnost lahko preverimo z naslednjimi vprašanji:

• Kakšen občutek imam o svojem življenju; Ga v polnosti živim ali drvi mimo mene?
• Kje se moja pozornost nahaja večino časa; v preteklosti, v prihodnosti ali v sedanjem trenutku?
• Ali cenim, sem hvaležen / hvaležna za to, kar sem, kar imam v življenju?