Združitev EU z Ukrajino, Belorusijo in Rusijo?
V Evropi pa se zdi, da smo se znašli v slepi ulici, kjer se na vsakem vogalu kvečjemu sliši šepet presnete recesije.
Odpri galerijo
Poletno siesto bo kmalu zamenjala jesenska resničnost. Ta bo vse prej kot blagodejna za Evropo in z njo tudi za nas, če bo doseganje dogovorov v Bruslju še naprej tako utrudljivo in dolgotrajno.
Največji evroskeptiki ocenjujejo, da je stara celina pred podobnimi težavami, ki so v preteklosti večnacionalne politične skupnosti pripeljale do njihovega razpada.
Čudim se, da ne ukrepamo, prižgemo vseh alarmov in zavihtimo z vsemi rdečimi zastavami. Kar nemo gledamo in s tem izgubljamo čas. Ne vem, ali smo tako lahkomiselni ali preveč prepričani sami vase. No, zagotovo zagnanost sveta vidimo, saj se le-ta odvija pred našimi očmi, vzhodno in zahodno. »Made in China 2025« se imenuje načrt gospodarskega načrta na Kitajskem, »Izdelujte v Indiji« je načrt Indije, »Vizije 2030« je načrt Saudove Arabije, »America First« je načrt Združenih držav Amerike …
Mnoge države imajo jasne nacionalne gospodarske strategije.
V Evropi pa se zdi, da smo se znašli v slepi ulici, kjer se na vsakem vogalu kvečjemu sliši šepet presnete recesije. Naš sogovornik, dr. Peter Kraljič se v intervjuju s Pijo Kapitanovič celo sprašuje, kaj sploh je (!) Evropa in pove, da bi jo sicer lahko označili kot ekonomsko velesilo, ki pa vse bolj zaostaja. Nima skupne vizije, niti ne gospodarske strategije, ukvarja se z velikanskim problemom brexita, pa s podnebnimi spremembami, ki so po oceni Združenih narodov celo večja težava od brexita, razcepljena je glede pogleda na migracije ipd. A kljub temu ni obupal nad staro celino. Še več: čeravno vsaka država vleče v svojo stran, dr. Kraljič predlaga združitev EU z Ukrajino, Belorusijo in Rusijo ter pridobitev njihovih 300 milijonov prebivalcev in njihovih naravnih resursov.
Hja, po svoje zanimiva ideja, ki bi ji ploskali tisti, ki trdijo, da »manj pač ni več, ampak je zares manj«.
Zatorej, morda pa je za Evropo res rešitev velikost ob hkratnem razvoju v smeri nove evropske silicijeve doline. Morda je to atraktivna ideja, ki bo najmanj sprožila razpravo, če ne celo obrodila sadove. A pod pogojem. Zavedati se moramo, da Evropa vendarle ni imaginarna tvorba, ampak je sestavljena iz konkretnih držav, v katerih živijo konkretni državljani z imeni in priimki. In vsak od nas nosi del odgovornosti.
Torej, spoštovani, bralci, se počasi dvignemo z ležalnikov na plaži?! Čas je pravi.
V Evropi se pričenja nov zakonodajni čas, novo vodstvo in s tem nove priložnosti in samo od nas je odvisno, ali bomo prednost dali sedanjosti ali preteklosti in ali bomo volili plemenite državnike ali le politike, ki bodo všečno krpali luknje …
*Tekst je objavljen kot uvodnik v časopis Svet kapitala, 2. 8. 2019
Največji evroskeptiki ocenjujejo, da je stara celina pred podobnimi težavami, ki so v preteklosti večnacionalne politične skupnosti pripeljale do njihovega razpada.
Čudim se, da ne ukrepamo, prižgemo vseh alarmov in zavihtimo z vsemi rdečimi zastavami. Kar nemo gledamo in s tem izgubljamo čas. Ne vem, ali smo tako lahkomiselni ali preveč prepričani sami vase. No, zagotovo zagnanost sveta vidimo, saj se le-ta odvija pred našimi očmi, vzhodno in zahodno. »Made in China 2025« se imenuje načrt gospodarskega načrta na Kitajskem, »Izdelujte v Indiji« je načrt Indije, »Vizije 2030« je načrt Saudove Arabije, »America First« je načrt Združenih držav Amerike …
Mnoge države imajo jasne nacionalne gospodarske strategije.
V Evropi pa se zdi, da smo se znašli v slepi ulici, kjer se na vsakem vogalu kvečjemu sliši šepet presnete recesije. Naš sogovornik, dr. Peter Kraljič se v intervjuju s Pijo Kapitanovič celo sprašuje, kaj sploh je (!) Evropa in pove, da bi jo sicer lahko označili kot ekonomsko velesilo, ki pa vse bolj zaostaja. Nima skupne vizije, niti ne gospodarske strategije, ukvarja se z velikanskim problemom brexita, pa s podnebnimi spremembami, ki so po oceni Združenih narodov celo večja težava od brexita, razcepljena je glede pogleda na migracije ipd. A kljub temu ni obupal nad staro celino. Še več: čeravno vsaka država vleče v svojo stran, dr. Kraljič predlaga združitev EU z Ukrajino, Belorusijo in Rusijo ter pridobitev njihovih 300 milijonov prebivalcev in njihovih naravnih resursov.
Evropa ni imaginarna tvorba. Sestavljena je iz konkretnih držav, v katerih živijo konkretni državljani.
Hja, po svoje zanimiva ideja, ki bi ji ploskali tisti, ki trdijo, da »manj pač ni več, ampak je zares manj«.
Zatorej, morda pa je za Evropo res rešitev velikost ob hkratnem razvoju v smeri nove evropske silicijeve doline. Morda je to atraktivna ideja, ki bo najmanj sprožila razpravo, če ne celo obrodila sadove. A pod pogojem. Zavedati se moramo, da Evropa vendarle ni imaginarna tvorba, ampak je sestavljena iz konkretnih držav, v katerih živijo konkretni državljani z imeni in priimki. In vsak od nas nosi del odgovornosti.
Torej, spoštovani, bralci, se počasi dvignemo z ležalnikov na plaži?! Čas je pravi.
V Evropi se pričenja nov zakonodajni čas, novo vodstvo in s tem nove priložnosti in samo od nas je odvisno, ali bomo prednost dali sedanjosti ali preteklosti in ali bomo volili plemenite državnike ali le politike, ki bodo všečno krpali luknje …
*Tekst je objavljen kot uvodnik v časopis Svet kapitala, 2. 8. 2019
- Lov na trofeje je v Afriki dobro utečen posel
- Peter Kraljič: Brskanje po popkovini nam ne bo zagotovilo lepe bodočnosti
- Je investiranje podobno hazardiranju?
- Preselite svoj posel na instagram
- Utrujeni od nedela si želijo še eno službo
- Angry Birds: Ste tudi vi posvojili finske jezne ptiče?
- Temačni turizem: Mar moramo res vse to videti?
Več iz rubrike
Vse igrače in nobene radosti
Ne glede na koliko uspeha, denarja in materialnih dobrin uspe nekdo nabrati v življenju, vse to ga samo po sebi ne bo pripeljalo do zadovoljstva in miru.
Bi lahko v prihodnosti predvideli kazniva dejanja?
Umetna inteligenca bi lahko v prihodnosti predvidela 90 odstotkov kaznivih dejanj