Preselite svoj posel na instagram

Kaja Kovič
Letošnje raziskave podjetja Neoreach iz Kalifornije so pokazale, da so podjetja za vsak vloženi dolar v promocijske objave iztržile 5,20 dolarja. Foto Shutterstock

Vsa podjetja, ki živijo od prodaje, se morajo naučiti uporabljati nova orodja, saj so stari kanali prodaje tik pred izumrtjem ali pa vsaj v nekonkurenčnem zaostanku. V zadnjih letih se je na družbenih medijih ustvarila prav posebna simbioza med podjetniki in t. i. vplivneži. Na račun potrošnikov, seveda.

Na novo ustvarjen odnos je temelj vplivnostnega marketinga, t. j. promocije produktov in storitev s pomočjo vplivnežev na družbenih omrežjih. Trend influencerjev se je začel pojavljati z razvojem družbenih omrežij, kot so youtube, facebook in instagram, kljub temu da poznamo vplivne ljudi, ki sooblikujejo javno mnenje, že od nekdaj, le da smo jih pred vzponom družbenih omrežij imenovali drugače.

Moč družbenih omrežij in podobnih platform strmo raste in vedno manj ljudi spremlja aktualno dogajanje prek televizijskih ekranov ali o njem bere v časopisih. Vplivnež ustvarja vsebino, njegovi sledilci pa jo konzumirajo. Če ima veliko občinstvo, lahko celo trdimo, da je vplivnež blagovna znamka »per se« in se tako za sodelovanje s podjetji, katerih vsebino ponuja na svojem kanalu, pogosto dogovarja v popolnoma podjetniškem duhu.

Sodobni vplivneži si z dolgoletno aktivno udeležbo na družbenih omrežjih ustvarjajo vse večje število sledilcev in med njimi uživajo višjo stopnjo ugleda. Ker sledilci spremljajo njihove objave ter so jim zaradi občutka pripadnosti precej podvrženi, se je razvilo novo marketinško orodje za podjetja, ki so ugotovila, da s pomočjo ustvarjalcev vsebin na teh platformah lažje prodirajo do svojih strank.

Ko neko podjetje ugotovi, da ima vplivnež podobno publiko kot oni sami, se z njim dogovori za partnerski odnos, za katerega mu plača ali ponudi lasten izdelek oz. storitev brezplačno. Za manjšo kampanjo v Sloveniji govorimo o vsotah nekje med petsto in tisoč evri, za večjo vseevropsko kampanjo pa znese plačilo tudi do 30 tisoč evrov. Seveda je znesek odvisen od »kvalitete« vplivneža (koliko sledilcev ima, kako zelo so mu naklonjeni ipd.), obsežnosti kampanje (bodisi t. i. story, ki izgine 24 ur po objavi, bodisi fotografija, ki ostane na profilu vplivneža) ter želenega dometa.

Največji zaslužkarji 2019 na instagramu
Kylie Jenner, 1 milijon 266 tisoč dolarjev za objavo
Ariana Grande, 996 tisoč dolarjev za objavo
Cristiano Ronaldo, 975 tisoč dolarjev za objavo
Kim Kardashian, 910 tisoč dolarjev za objavo
Selena Gomez, 886 tisoč dolarjev za objavo
Dwayne Johnson, 882 tisoč dolarjev za objavo
Beyoncé, 785 tisoč dolarjev za objavo
Taylor Swift, 748 tisoč dolarjev za objavo
Neymar, 722 tisoč dolarjev za objavo
Justin Bieber, 722 tisoč dolarjev za objavo


En vložen dolar v vplivneža podjetju prinese pet dolarjev izkupička


Letošnje raziskave podjetja Neoreach iz Kalifornije so pokazale, da so podjetja za vsak vloženi dolar v promocijske objave iztržile 5,20 dolarja. Instagram pa je v primerjavi s facebookom in youtubom postal močnejše orodje za marketing. Velikost trga v ZDA se je v treh letih kar potrojila, z 1,7 milijarde na 6,5 milijarde ameriških dolarjev. Število objav na instagramu, ki so bile v ZDA namenjene promociji, se je med letoma 2016 in 2018 povečalo z 1,1 na 3,1 milijona. V ta bazen spadajo le tiste fotografije in videi, ki so označeni kot oglaševanje ali promocija, kar pa še ni povsod zakonsko določeno. Lahko torej govorimo tudi o kakšni ničli več na koncu števila. Raziskave, ki jih je objavil angleški BBC, kažejo, da bo v letu 2019 na Otoku objavljenih okoli 4,4 milijona uradnih promocijskih objav.

Ker splošna raba družbenih medijev vse bolj raste, je premosorazmerno tudi vplivnežev vse več. Do težave pride, ko podjetje le stežka loči zrno od plevela, ker je veliko »slavnih instagramovcev« v resnici »šalabajzerjev«, imajo celo kupljene ali ponarejene sledilce in ustvarjajo vtis večje prepoznavnosti od dejanske, da dobijo pozornost ostalih uporabnikov platforme ter konec koncev tudi potencialnih poslovnih partnerjev. Če se podjetje zanese na te ljudi in začne z njimi poslovno sodelovati, samo sebi naredi medvedjo uslugo, saj ga ljudje hitro začnejo povezovati z idejo manjvrednega.

image
Vplivnež ustvarja vsebino, njegovi sledilci pa jo konzumirajo. Foto Shutterstock


Ločiti zrno od plevela

Na slovenskem tržišču se je pojavila platforma Influee, ki na enem mestu zelo optimalno združuje podjetja in vplivneže, obojim deležnikom lajša delo, saj jih med seboj povezuje, ocenjuje in privarčuje čas. Ustanovitelji povedo, da je vplivnostni marketing v Sloveniji pognal korenine že nekaj let nazaj in da se vse več podjetij poslužuje tovrstnih sodelovanj. Sami so na to idejo prišli ravno zaradi slabih izkušenj s promocijo in prodajo produktov na različnih omrežjih. Na neki točki so ugotovili, da bi jim bilo veliko lažje prihajati do strank preko platforme, ki bi jih povezala s »pravimi« vplivneži.


Influee: Podjetje za produkt, ki ga želi promovirati, na naši platformi po uspešni registraciji zažene kampanjo, v kateri definira pomembne informacije, kot so vrsta produkta, ciljno občinstvo, želeni domet ter plačilni pogoji.

In tako se je rodil Influee. Nekdanji študenti računalništva niso prvi na svetu, ki so se spomnili take aplikacije, so pa prvi v Sloveniji in njihov domet je dober, saj ga uporabljajo tudi tujci. Kljub temu da so precej sveži na sceni, sodelujejo z več kot 30 podjetji, 80 odstotkov teh je slovenskega porekla, ter več kot 5000 »influencerji«. Urban Cvek in Sebastjan Novinšek Jelovšek sta platformo ustvarila v Študentskem tehnološkem pospeševalniku Garaža FRI, nato najela nove in večje poslovne prostore v Ljubljani, danes pa se lahko pohvalita z zelo okrepljeno ekipo ter s partnerskimi sodelovanji z velikimi slovenskimi podjetji, kot so Bellabeat, MBills, Sensilab, Equa, Studio Moderna ter agenciji Luna TBWA in Futura. Njihov produkt so opazili tudi na konferenci za povezovanje zagonskih podjetij, vlagateljev in podjetnikov s področja tehnologije Wolves Summit in jih izbrali za enega najobetavnejših startupov. Njihova trenutna misija je optimizacija vseh procesov računanja, a s produktom so tako oni kot stranke že zelo zadovoljni.

»Podjetje za produkt, ki ga želi promovirati, na naši platformi po uspešni registraciji zažene kampanjo, v kateri definira pomembne informacije, kot so vrsta produkta, ciljno občinstvo, želeni domet ter plačilni pogoji. Program smo optimizirali do meje, da kampanjo prikaže le tistim vplivnežem, ki ustrezajo opisu. Zainteresirani influencerji se prijavijo, med njimi pa podjetje izbere tiste, s katerimi si želi sodelovati. Na platformi se vzpostavi komunikacijsko okno, s pomočjo katerega oba deležnika komunicirata drug z drugim, vanj pa se prav tako zapisujejo izpolnjena opravila, koeficient uspešnosti ter izdani računi oz. plačila.«


Sodobni vplivneži si z dolgoletno aktivno udeležbo na družbenih omrežjih ustvarjajo vse večje število sledilcev in med njimi uživajo višjo stopnjo ugleda.

Ena od prepoznavnejših vplivnežev pri nas je smučarka Ilka Štuhec, ki je svoje mnenje o tem poslu razložila na nedavni konferenci o digitalnem komuniciranju Diggit. Njen uspeh na družbenih omrežjih je moč pripisati njeni bogati športni karieri, zato jo ima občinstvo veliko raje kot vplivneže, ki so svojo t. i. kariero začeli brez kakršnekoli podlage, le na družbenih omrežjih, in tako postali slavni brez kakršnegakoli razloga. Profesionalna smučarka ima na instagramu 85 tisoč sledilcev in na svojem profilu želi graditi posebno zgodbo. »Ne sodelujem s podjetji, ki me ne zanimajo, ali pa le zaradi denarja. Svoje sledilce in oboževalce imam rada, z njimi želim deliti resnično mene,« pove na konferenci. »Na družbenih omrežjih velikokrat promoviram različne storitve in izdelke, ampak to se mi ne zdi prav nič narobe, saj imam dotične stvari rada, jih konzumiram in jih priporočam tudi drugim.« Ker je na družbenih omrežjih zelo aktivna in iskrena, jo imajo podjetja še toliko rajši.

Direktor Influeeja Urban Cvek pove, da danes ni lahko slediti trendom hitro spreminjajočega se trga vplivnežev in da veliko podjetij za to niti nima pravih veščin in časa, zato zaposlujejo dodatne kadre, da se ukvarjajo le s tem. To pa v času trenda vitkega poslovanja res ni potrebno, saj vplivneži lahko kreirajo dobre vsebine, četudi se včasih tega niti mi niti oni sami ne zavedajo – to počno kot npr. Ilka Štuhec zelo naravno. »Na platformi je jasno razvidno, koliko dosega ima določen vplivnež, koliko sledilcev je domačih, koliko tujih in koliko lažnih, ob objavi pa se natančno izračuna tudi, koliko ljudi je objava dosegla in kakšni bodo okvirni rezultati,« razloži.

TRETJE OKO: prof. dr. Dejan Verčič, FDV, partner in direktor družbe Stratkom

Nove oblike zvezdništva

Vplivneži z zanimivimi objavami na družbenih omrežjih pridobivajo sledilce in gradijo občinstva, eni za zabavo, drugi za širjenje svojih prepričanj, večina pa za prodajo podjetjem in drugim zainteresiranim, podobno kot to počno množični mediji. Gre za nove oblike zvezdništva, to pa je v veliki meri odvisno od velikosti občinstva, ki ga naslavlja, oziroma trga, na katerega želi vplivati. Tako je nastalo tudi vplivnostno trženje, ko podjetja vplivnežem plačujejo za njihove objave, v katerih ti priporočajo izdelke in storitve ter v končni konsekvenci dvigujejo prodajo. In tako kot so »klasični« zvezdniki (na primer slavni igralci, pevci ali športniki) v veliki meri izdelki tudi podpornih podjetij, ki jih »gradijo« v zvezdnike, tudi internetni vplivneži niso le zagnani posamezniki, temveč so lahko sami izdelki vplivnostnih inkubatorjev, ki iščejo in negujejo ljudi z vplivnostnimi talenti (prepoznavanje duha časa ter kaj bi se lahko dobro prodajalo). Največja platforma za vplivnostno trženje je instagram, za katerega se ocenjuje, da je na njem bilo lani objavljenih 12,9 milijona plačanih objav. To število naj bi se letos podvojilo in ustvarilo trg v vrednosti 1,7 milijarde ameriških dolarjev. Problem nastopi takrat, ko vplivneži ne označijo, da objavljajo plačane prispevke, in torej prikrito oglašujejo. To pa je v mnogih državah prepovedano in kaznivo. Vplivnostno trženje je trženjsko orodje, ki se ga morajo vsi, ki hočejo prodajati (še posebej mladim), naučiti, ga spretno uporabljati, a pošteno in odkrito. Vleči ljudi za nos se na dolgi rok ne splača.
Več iz rubrike