Utrujeni od nedela si želijo še eno službo

Milka Bizovičar
FOTO: Shutterstock

Ko mi je pred nekaj leti vidni predstavnik neke ugledne multinacionalke povedal, da so pri urejanju evidenc zaposlenih našli manjši oddelek, ki že več let ni imel zadolžitev, torej so delavci hodili v službo in osem ur čakali, da bodo šli spet domov, se mi je to zdelo naravnost smešno. A mi je zatrdil, da se v podjetjih to dogaja pogosteje, kot si mislimo. Merjenje učinkovitosti in racionalizacije gor ali dol.

Menda bi svoje izkušnje o tem lahko povedal tudi kakšen zaposleni v Sloveniji. Pri reorganizacijah, avtomatizacijah procesov se v kombinaciji s posebnimi okoliščinami, kot je denimo daljša bolniška odsotnost, to lahko hitro zgodi. Nekatere zgodbe iz tujine pa se zdijo tako neverjetne, da bi si jih nekdo težko izmislil. Na primer informatik, ki je po kakem letu dni nedela dal odpoved, ker je našel drugo, bolje plačano delo, ki ga bo lahko opravljal od doma. V prvi objavi je pojasnil, da so ga v podjetju obdolžili kraje in ga zaradi tega odpustili. Bil je še v podjetju, ko so odkrili pravega krivca, zato so ga ponovno zaposlili. Da bi se stvari »ohladile«, so mu v podjetju odobrili daljši dopust, med katerim si je zlomil nogo. Da se je lahko kljub temu vrnil na delovno mesto, so mu odobrili delo v dislocirani pisarni, ki je bila blizu njegovega doma, da je lahko hodil peš. Dogovorili so se, da lahko v tej pisarni ostane, dokler je ne bo potreboval kdo drug.
 

Naključja, zaradi katerih so pozabili nanj


»Ljudje, ki so mi preselili računalnik, so bili zadnji, ki sem jih fizično videl,« je zapisal. Delo je prihajalo po elektronski pošti, občasno so se slišali po telefonu. Potem je podjetje zašlo v težave in odpustili so veliko ljudi, zaprli tudi celoten oddelek, v
Šele ko je delavec vrnil ključe pisarne, v kateri je mesece igral igrice in se dolgočasil, so v kadrovski službi ugotovili, da je bil še vedno na plačilni listi.
katerem je bil zaposlen on, novih nalog ni več prejemal.

»Tako je že pet mesecev. Prihajam na delovno mesto in čakam … Dolgčas preganjam z igranjem računalniških iger s kolegi, izobražujem se in v tem času sem pridobil že kar nekaj certifikatov. Če povem, da včasih pride k meni tudi dekle, boste razumeli, kako vseeno mi je postalo,« beremo. Vseeno, še pravi, mu je dovolj posedanja in je prišel na idejo – pravzaprav se izkaže, da je bil to razlog za njegovo pisanje – da bi obdržal trenutno službo in sprejel še eno, kjer bi lahko delal od doma (torej iz pisarne zdajšnjega delodajalca). Res bi bilo škoda oditi iz tako ugodnega položaja, kot ga ima zdaj, je še zapisal in spraševal o morebitnih pravnih posledicah.

Po več mesecih se je ponovno oglasil. Sporočil je, da je utrujen od nedela in je sprejel ponudbo drugega delodajalca, ki mu je ponudil večjo plačo in omogočil delo od doma. Po pošti je poslal ključe svoje satelitske pisarne v kadrovsko službo in naslednji dan je dobil klic iz kadrovske službe. Zglasil naj bi se na pogovor o svojem preteklem delu, a je dejal, da mora vodja kadrovske službe vedeti vse o tem. Zapis je končal z vprašanjem, kako slab je njegov načrt, da se nikoli več ne oglasi na telefon.
Delite zgodbo tudi vi
Je delodajalec pozabil tudi na vas? Če imate podobno izkušnjo, se nam oglasite in predstavite svojo zgodbo. Pošljete nam jo lahko po elektronski pošti na naslov: Ta e-poštni naslov je zaščiten proti smetenju. Potrebujete Javascript za pogled., ali v zasebnem sporočilu na našem facebook profilu DeloKariera. Seveda bomo diskretni in avtorjev ne bomo razkrivali.

Povišica zaradi »dobrega dela«

Na njegove zapise se je oglasilo še več računalničarjev. Nekdo je imel kolega, ki v službi ni imel dela in je v nočnih izmenah, ko ni bilo nadrejenih, dolgčas preganjal s treningom – streljanja z vodno pištolo v pisarni. Newyorčan je opravil razgovor na daljavo z delodajalcem v Indiji za delovno mesto v ZDA in pričakoval nadaljevanje zaposlitvenega postopka, a je na podlagi stanja na svojem bančnem računu ugotovil, da je očitno že zaposlen.

image
FOTO: Shutterstock

»Sem v menedžmentu, vendar nikomur ne poročam, nimam projektov, proračuna, nikakršne odgovornosti. Izmišljujem si zadolžitve in tudi če jih ne dokončam, ni posledic. Sedim nekaj metrov stran od podpredsednika podjetja, ki mi je med zadnjim pogovorom dejal, da dobro delam in dobil sem povišico,« je opisal še en nedelavec.

Naslednji pa je pojasnil, da med delovnim časom bere časopise, igra igrice na telefonu, brska po družbenih omrežjih, skratka poseda in dela zelo malo. Je član tima za posebne projekte, ki je po nekaj mesecih delovanja ostal brez vodje in tudi brez zadolžitev. Kot je zapisal, se potika okrog, poskuša biti koristen, v vsakem primeru pa se trudi, da bi bilo videti kot, da ima veliko dela. Pravi, da tega ne more več zdržati, da je depresivno in da išče drugo zaposlitev.
Več iz rubrike