Zakaj ne zaupate zaposlenim?

Pet nasvetov kako postati boljši vodja.
Fotografija: FOTO: Shutterstock
Odpri galerijo
FOTO: Shutterstock

Izkušnje, ki sem jih pridobila pri delu na inštitutu MoST, so me predvsem naučile veliko o mentaliteti slovenskih podjetnikov. Eden pogostejših rekov, ki ga uporabljajo je »preveč dela imam« ali »toliko dela, kot imam jaz, pa res nima noben podjetnik« ali ne nazadnje »za vse sem sam in vse kar drugi naredijo, je površno in moram sam pregledovati, najbolje da to kar jaz naredim«.
 
Vprašanje je, koliko si vsak posameznik upa priznati, dejstvo pa je, da so osebe, ki uporabljajo tovrstne stavke, perfekcionisti. Če je vodja perfekcionist, v veliki meri želi v perfekcioniste spremeniti tudi svoje zaposlene in jih zato mikro-managira. Mikro-managiranje pomeni opazovanje in spremljanje dela podrejenih od blizu. 
 
Business leader. FOTO: Lucky Business / Shutterstock
Business leader. FOTO: Lucky Business / Shutterstock
Ko se vodje odločijo za omenjen pristop in tovrstno spremljavo zaposlenih, prikrajša zaposlene za priložnost, da sami sprejemajo določene odločitve, hkrati pa so zelo neučinkoviti v daljšem časovnem obdobju. Tovrstno managiranje kadra privede tudi do ustvarjanja napetosti in strahu do vodje, kar seveda ni dobro za kolektivno zavest.
 
Zaposleni tako skušajo pridobiti pozornost in odobritev s strani vodje za najmanjše rešitve ali stvari. Na dolgi rok pa lahko tovrstno vodenje povzroči zid med vodjo in zaposlenimi. Tako se zaposleni ne bodo čutili slišane in bodo kreativne ideje za razvoj in feedback obdržali zase, saj se bodo bali, da te ne bodo sprejete.
 
V nadaljevanju bom opisala pet načinov, kako lahko zaznate tovrstno napako v vodenju tudi pri svojem vodenju in na kak način lahko to ozavestite in spremenite.
 

Zazrite se vase

 
Prvi korak je, da prenehate z malimi stvarmi, ki povzročijo pretirano kontrolo. Priznana avtorica Karen Dillon, avtorica »HBR Guide To Office Politics« v svojem delu navaja, da je pretirana kontrola zaposlenih navadno odraz osebnih nesigurnosti, ki jih ima posameznik. Morda ga je strah, da neko delo ne bo učinkovito ali dobro narejeno, kar bo odražalo slabo luč na njih kot vodjo ali na podjetje. Drugi pogosti strah, ki se pojavi je dejstvo, kaj si bodo drugi mislili, če vidijo neko napako: bodo morda mislili, da so vam stvari ušle izven kontrole in se ne zavedate detajlov?
 
Vprašajte se, zakaj skušate imeti pretirano kontrolo in kateri strahovi se v vas pojavljajo, ko pomislite na to, da morate neprestano preverjati zaposlene. Ali se vam morda zdi, da boste prihranili veliko časa, če neko stvar naredite sami? Ali se morda bojite, da bo vse propadlo in delo ne bo narejeno, če vse izpustite iz rok? Sedaj se pa osredotočite na te razloge in jih ozavestite ter se vprašajte, kako lahko to spremenite. Napišite si spisek prednosti in slabosti, s katerimi se bo kolektiv soočil, če prenehate s tovrstnim vodenjem.

Organizacija časa in procesa

 
Naredite si spisek opravil ali nalog, ki jih vaši podrejeni lahko storijo sami in stvari, ki jih morate nujno opraviti vi sami. Dober vodja vedno delegira naloge in predaja odgovornosti na zaposlene. Na tej točki je zelo pomembno, da imamo ekipo in zaposlene, ki so pripravljeni in zmožni sprejeti odgovornosti.
 
Zaznajte potenciale vsakega zaposlenega in delegirajte naloge na podlagi tega spoznanja. Zelo pomemben del delegiranja je spremljanje, kako reševanje neke naloge poteka, a je tu še bolj pomembno, da se zadržite in se v reševanje ne vpletate neposredno in brez prošnje zaposlenih.
 
Delegiranje celotnih nalog in ne samo delčkov teh nalog v večini primerov poviša stopnjo učinkovitosti delavcev in ekipe. Ne glede na to, kako pomemben je projekt za vas, niste zmožni vsega izvesti sami. Zadržite nujne zadolžitve kot sta strateško planiranje in stik s strankami, ostalo prepustite zaposlenim. 
 

Spoznajte ekipo

 
Female Business leader. FOTO: Shutterstock
Female Business leader. FOTO: Shutterstock
Že v prejšnji točki sem omenila, da je zelo pomembno, da vodja pozna svojo ekipo in kompetence zaposlenih. Pogovarjajte se, kako lahko pomagate ekipi, da rešuje izzive in kako jih lahko pri tem podprete. Zaposlenim podajajte konstantne povratne informacije in jih izobražujte. Poiščite močne in šibke strani vsakega zaposlenega, ugotovite s katerimi nalogami jim je prijetno in katere neradi opravljajo in točno določite časovno obdobje za razrešitev neke naloge. 
 

Zaupajte svojim delavcem

 
Razumeti morate, da so določeni zaposleni, ki lahko neko nalogo bolje opravijo, kakor vi sami. Ko to storijo, jih pohvalite in pokažite, da jih spoštujete. To jih bo spodbudilo, da bodo bolj motivirani in bodo prihodnje naloge opravljali z veseljem, hkrati pa bodo okrepili zaupanje v vas kot vodjo. Dovolite jim, da rastejo in povejte, da verjamete vanje in v njihov razvoj. 

Ne se odmakniti kar naenkrat

 
Pomembno je, da se s spremembami počutite dobro, zato jih sprejemajte postopoma in se ne čez noč odmakniti od vsega. Če ni možno, da se odmaknete od celotnega projekta, skušajte predati naloge znotraj njega. Ugotovite, ali ekipa dobro opravlja naloge, ki jih vi ne. Zgradite si zaupanje. Pozanimajte se, kako naloga napreduje in ali poteka gladko, vas ni treba skrbeti. V nasprotnem primeru je pomembno, da najdete načine, da ostanete v kontaktu s projektom na način, da konstantno ne bodite nad ekipo. 
 
Da bi prenehali mikro-managirati ne pomeni, da bi se morali odmakniti iz podjetja ali se izločiti iz opravljanja določenih nalog v popolnosti. Da bi bili najboljši vodja, kar ste lahko, morate delati pametneje in ne intenzivneje. Zaupajte ljudem, ki ste jih najeli in optimizirajte svoj čas. Ne nazadnje, pomembno je, da obdržite ravnovesje med osebnim in poslovnim življenjem.
 
 

Več iz rubrike

Komentarji: