Vse več podjetij se odloča za preizkušanje vplivov uvedbe štiridnevnega delovnika. Rezultati so namreč spodbudni. Po poročanju Svetovnega gospodarskega foruma je med njimi tudi oddelek Microsofta, ki deluje na Japonskem. Ta je v letu 2019 uvedel enomesečno poskusno verzijo takega delovnika. Pri tem je poročal o precejšnjem povečanju produktivnosti med zaposlenimi. Prišlo pa je tudi do znatnega zmanjšanja stroškov porabe električne energije in pisarniških stroškov.

Čeprav eksperimentiranja z različnimi možnostmi uvedbe fleksibilnega delovnika po nekaterih podjetjih potekajo že dolgo, pa se je v trenutni situaciji vpeljava tovrstnih oblik dela izkazala za še bolj potrebno. Španski podpredsednik Pablo Iglesias je denimo  decembra lani predlagal, da bi Španija v celoti prešla na 32-urni delovnik.

Ideja o štiridnevnem delovnem tednu sicer ni nič novega. Taka metoda organizacije dela se je na primer uporabljala že v 30. letih prejšnjega stoletja v času velike depresije, ki jo je sprožil nenaden zlom Newyorške borze. 

Mnogi so sicer skeptični glede uvedbe štiridnevnega delovnega tedna, saj menijo, da je to za podjetja predrago. Vendar pa je vse več podjetij pri uvedbi poskusnega obdobja ugotovilo, da so rezultati takega načina dela pozitivni.
 

Večina podjetij bi lahko skrajšan delovnik uvedla brez večjih izgub

Med podjetji, ki so vpeljala poskusno dobo krajšega delovnika, je tudi Unilever. Ta je zasnoval koncept 12-mesečne poskusne dobe, v katero je vključenih 81 zaposlenih, ki delajo na Novi Zelandiji.

V Združenem kraljestvu so nedavno objavili izsledke raziskave, v katero je bilo vključenih 50.000 britanskih podjetij. Ugotovili so, da bi lahko velika večina podjetij po koncu epidemije brez večjih finančnih izgub vpeljala skrajšan delovnik. Na tak način bi lahko vlada vsaj delno omejila precejšnjo brezposelnost, ki se bo predvidoma pojavila kot posledica obsežnih ukrepov, ki so bili sprejeti z namenom preprečevanja širjenja okužb.

Leta 2019 je bil na poslovni šoli Henley izveden raziskovalni projekt, v katerem je sodelovalo več kot 500 vodij in 2000 zaposlenih. Izmed vseh je 33 odstotkov podjetij že uvedlo štiridnevni delovni teden. Nekatera podjetja, ki morajo na licu mesta zagotoviti storitve za stranke, so idejo o skrajšanem delovnem času zavrgla, saj bi to pomenilo skrajšanje časa razpoložljivosti zanje, česar si ne morejo privoščiti.

Kako naj bi se podjetja lotila prehoda na štiridnevni delovni teden?

• Začnite postopoma

Ker je vodstvo podjetja takemu načinu dela dostikrat nenaklonjeno, se ni dobro prenagliti s prehitrim uvajanjem. Večja podjetja lahko tako delo najprej uvedejo na enem oddelku, potem pa testirajo učinke, ki so jih s tem dosegli. To jim lahko služi kot podlaga pri odločanju, če bi bilo tak način dela smiselno zasnovati po celotni organizaciji.

• Predstavite koncept vodjem oddelkov

Da bi se lahko skrajšan delovnik učinkovito vpeljal v podjetje, je ključnega pomena, da ima koncept podporo vodstva. Smiselno je uvesti razna izobraževanja in predavanja na to temo, s čimer bodo vodilnim v podjetju predstavljene prednosti koncepta.

• Vključite zaposlene

Za zaposlene je ena ključnih prednosti vpeljave skrajšanega delovnega časa v doseganju boljšega ravnovesja med poslovnim in zasebnim življenjem. Ljudje imajo sicer različne prioritete in motivirajo jih različni dejavniki. Prav zato je pomembno, da se med vodji in zaposlenimi odvija stalna komunikacija glede tega, kako zagotoviti boljše delovne pogoje, poskrbeti za dobro počutje in izboljšati produktivnost.

• Ocenite učinke

Kot je bilo povedano že v prvi točki, je smiselno v podjetje skrajšan delovni čas uvajati postopoma. Pri tem je potrebno spremljati učinke in primerjati prejšnje in novo stanje. Na podlagi dognanj se posamezno podjetje lahko odloči, če je metoda skrajšanega delovnega časa res primerna za njihovo poslovno okolje.

• Razmislite še o drugih možnostih

Povsem možno je, da se za nekatere organizacije štiridnevni delovni teden ne bo izkazal kot dobra rešitev. Predvsem za podjetja, ki so za izvajanje storitev v stalnem stiku s strankami. V tem primeru je smiselno razmisliti še o nekaterih drugih prilagojenih delovnih praksah. Lahko gre za delo na daljavo, kombinacijo med delom na daljavo in v pisarni ali pa za skrajšani delovni čas, pri čemer se proporcionalno zniža tudi plačilo.

Vsekakor se nahajamo v času številnih sprememb. Pri premagovanju posledic, ki jih bo s sabo prinesla epidemija, bo treba delovni proces v podjetjih spremeniti in najti načine, ki bodo prijazni tako do podjetij kot tudi do zaposlenih. Le tako bomo lahko v kar največji meri zmanjšali njihove učinke.