Točno tega se zavedajo napredni menedžerji v velikih korporacijah, kjer pogosto sledijo motu: »Ko je v sobi tišina, se povprečni zaposleni počuti dolžnega, da jo napolni.« Prvi cilj naprednega menedžmenta je konstruktivna komunikacija, pri kateri je vodilo »manj govorjenja, več poslušanja«.

Napredna tehnika uči ljudi, da molčijo tudi takrat, ko so na vrsti pogovori – tišino lahko dejansko uporabimo kot strateško komunikacijsko orodje. Večina komunikatorjev se ni pripravljena spoprijeti s tišino. Tišina pogosto izzove več komunikacije, več informacij in celo razkritje negotovosti. Tišina lahko ustvari vzvod in moč v imenu poslušalca. Lahko tudi upočasni tempo pogovora ali ga celo odpre drugim v sobi. A pozor! Obstaja tanka meja med uporabo tišine kot orodja in izločitvijo pasivno-agresivnega.

Ljudje želimo biti slišani in uslišani. Običajno zaradi tega izrečemo več kot bi sicer želeli ali smeli.

Ste kdaj pomislili na veličino tišine, molka?

Modri ljudje, ki so odločeni doseči svoje cilje, tehtajo in sproti presojajo, kdaj je prav spregovori in kdaj je bolje ostati tiho. Življenje nas meče z ravnotežja in nas zdaj pogosteje prisili, da svojo negotovost ubesedimo. S tem sprostimo svoj nemir. Pri tem se poslužujemo prevelikega števila besed in celo agresivne komunikacije, ki jo zlo/uporabljamo s pozicije moči, nadvlade, nadrejenosti ali zaradi strahu, ko se znajdemo v nevarnih okoliščinah, in se počutimo ogroženo, podcenjeno, odrinjeno. V poslovnih ali zasebnih razmerjih. V okoliščinah, ki nam jih pandemija in ki so povsem nenavadne, saj zahtevajo od nas trud, da jih dojemamo, doživljamo tako, da se (samo)obvarujemo, je logično, da se mnogi na trenutke počutimo izgubljeno. Občutek, da izgubljamo nadzor nad situacijami, celo gibanjem, je za večino utesnjujoč.
 

Vaše besede so orožje, ki se obrne proti vam

A če »obrnemo ploščo«, pogledamo na situacijo z drugačne perspektive, v resnici ni tako kot je videti. V svojih rokah imamo sebe, svoje življenje, svoja dejanja, svoje dojemanje, in svoje besede. Ni res, da nimamo nadzora. Lahko se le spozabimo in se pustimo ustrahovati. To pa se zgodi takrat, ko nismo najbolj spretni v odnosih z drugimi/ do drugih.

Denimo pomislite na vašo komunikacijo. Zdi se, da vsi uporabljamo čisto preveč besed. Družabna omrežja so postala pravo zlivanje doživljajskih spisov, v katerih se – zlahka – prikrade tudi kakšna takšna beseda, ki jo lahko obžalujete ali jo bralci uporabijo proti vam. Preveč besed se običajno izkaže kot arzenal orožja, s katerim naše besede drugi uporabijo ali zlorabijo v svoj prid in seveda proti nam.

Pri razmisleku o pomembnosti tišine, je pred leti za Delo kolegica Irena Štaudohar, spomnila na deželo vzhajajočega sonca. Zapisala je, da »tišina ali činmoku ni le praznina med besedami ali stavki, ampak velja za spretnost komunikacije. Na sestankih ali v vsakodnevnem pogovoru je tišina v azijskem svetu veliko bolj pogosta in daljša kot pri nas na zahodu, kjer, če je predolga, lahko postane velika neprijetnost in zadrega. Tišina je na Japonskem neke vrste vrlina, podobna resnici. Tisto, kar je pomembno in kar je resnično, ima zanje obliko tišine. Japonci verjamejo, da resnica biva v notranjosti človeka in da je v srcu ali v trebuhu. Naša zunanja podoba, obraz, usta ali izgovorjene besede, so njeno nasprotje in se povezujejo z navideznostjo ali lažjo. Redkobesedni človek je vrednejši zaupanja kot tisti, ki veliko govori.«

V japonski družbi tišina igra zelo pomembno vlogo, saj med ljudmi ustvarja harmonijo in z njeno pomočjo se izogibajo direktnim konfliktom. Tisti namreč, ki vztraja pri svojem mnenju v skupini, velja za sebičnega. Tudi v medsebojnih odnosih se poskušata mož in žena največkrat razumeti brez besed, še posebej kadar si izražata najbolj nežna čustva.
 

Molk kupi čas in razum

Menim, da je koristno poslušati modrosti oddaljenih kultur. V sedanjih razmerah, ki človeka pogosto potiskajo ob zid, je  morda najbolje predrugačiti svoje delovanja in dejansko za spremembo v situacijah, ko so iz vas nekoč privrela čustva in besede, ostati kar mirno in tiho.

Naj se vaša okolica od časa do časa sprašuje, kaj imate v mislih, kaj skrivate, kaj čutite… Naj se okolica potrudi razmisliti, kaj nosite v sebi in kakšen je vaš odnos do denimo poslovnega izziva, poslovne napake, pritožbe, težave…


Četudi bodo vpili na vas, ostanite mirni. Četudi vas bodo klicali, ko bo najbolj neprimeren čas, ostanite mirni. In ne recite ničesar, kar bi kasneje obžalovali ali kar bi lahko okolica uporabila proti vam. In kot pravijo mnogi strokovnjaki za poslovno komunikacijo, takšen pristop ni odraz nespoštljivosti. S takšnim pristopom delate uslugo. Najprej sebi in tudi vaši okolici, pa naj bo to poslovni partner, nadrejeni, podrejeni...

Vaš molk bo »kupil« čas. In v tem času vse stvari dobijo pravo podobo, se skristalizirajo, saj se čustva umaknejo in dajo prostor razumu. In takrat je čas za konstruktiven dialog in za reševanje izzivov. In takrat je čas, da vaša okolica spozna, kdo ste. Ne pomagajte jim na poti do tega spoznanja. Odnos bo trdnejši, trajnejši in poln spoštovanja. Ali pa se bo končal za zmeraj. Oboje je povsem v redu.