Odtis v času

Vsi se premikamo skozi življenje v svojem unikatnem ritmu. Nekateri se spoprijemamo z življenjem v visokih obratih in imamo občutek, da nismo nikoli dovolj hitri, zmeraj želimo še nekaj dodati in narediti, kadar počivamo se nam zdi, da smo neproduktivni, itd. Spet drugi se premikamo skozi življenje v ritmu želve, si vzamemo čas in opazujemo okoli sebe čudež življenja in ga tudi vidimo, smo umirjeni in se znamo sprostiti ter nimamo slabe vesti, kot da smo kaj zamudili ali nekaj premalo naredili. Past v katero se ujamejo prvi je ta, da drvijo iz enega opravka v drugega, iz enega sestanka v drugega, iz enega projekta v drugega, iz enega cilja v drugega,...in tako naprej vse do trenutka, ko ugotovijo, da se jim v resnici nikamor ne mudi in da ne morejo ničesar prehiteti.

Potrošniška senzibilnost generacije Z

Ritem so si vsilili sami ali jim ga je družba, oni pa so ga sprejeli in ponotranjili. V tej dirki pridejo slej kot prej do spoznanja, da se ničesar ne da prehiteti ali preskočiti. Življenje ima svoj ritem in v kolikor se ne znamo uglasiti nanj nam ponudi lekcijo; na primer, da zbolimo ali pa se začnemo počutiti ujete, brez smisla in brezvoljne. V tem primeru smo prisiljeni potegniti ročno in se ustaviti. In sedaj se nam vsa razlika v času, ki smo jo prej ustvarili z drvenjem izniči in smo zopet na nulti točki. Ali celo v zamudi, če se ne spravimo dovolj hitro k sebi. Ste razumeli na kaj nakazujem? V tem je trik, ničesar ne moremo pospešiti in izsiliti, da se zgodi hitreje.

Naša naloga je, da se naučimo uglasiti na ritem, ki je zdrav, naraven in usklajen z naravo

Da premagamo vzorce hitenja, ki so v nas kot avtopilot, ki nas popelje brez, da bi sami sploh sodelovali pri odločanju. Da se zavemo in prebudimo v spoznanju kako v resnici poteka vse v  kozmosu, v katerega smo vpeti kot njegov mikro delček, kateri ima svoj ritem, katerega delček smo tudi mi samo na mikro ravni. Da začnemo končno življenje uživati in živeti iz trenutka v trenutek, se zavzeto potopimo samo v sedanjost in jo ustvarjamo z viri, ki jih imamo na voljo čim bolj kvalitetno in vsebinsko bogato. Da se zavemo, da nismo na dirki, kjer bi morali nekam priti, saj na koncu vsi skupaj končamo nekje, kjer ni ne začetka ne konca. Da smo misleci, ki se zlahka ujamemo v drvenje lastnih misli, ki pa ni potrebno, da jim zmeraj sledimo ali jim verjamemo.

Foto: Shutterstock

Da vse že je vendar tega ne vidimo, ker smo marsikdaj zaslepljeni zaradi svojih želja, pričakovanj in navezanosti. Da se vse spreminja in moramo zaradi tega dejstva opustiti svoje želje po stanovitnosti in se osvoboditi ujetosti iskanja sreče zunaj sebe. Da v življenju v resnici sploh ne gre za nas ampak za naš odtis na življenja vseh ostalih, ki se jih dotaknemo. Iz tega spoznanja sledi notranje vodilo, ki je usmerjeno v kvaliteto, globino in intenzivnost, ne pa več v kvantiteto in hitrost.

Snežna krogla

In sedaj pridemo do najpomemnejšega dejstva, ki je vezan na čas. Čas je konstrukt našega uma, da se lažje navigiramo skozi resničnost. Gledano širše, časa v resnici ni. Zmeraj obstaja samo sedanji trenutek, v katerega smo potopljeni. V tem trenutku ustvarjamo naslednjega, ki ga mi psihološko doživljamo kot prihodnost. Kadar se osredotočimo na spomine pa se dotaknemo že minulih trenutkov, vkolikor se jih spomnimo in te psihološko doživljamo kot preteklost. In to je to. Iz tega sledi, da nikamor ne moremo priti hitreje, saj v resnici časovnica sploh ne obstaja.

Je le psihološka dimenzija znotraj našega uma, ki nam pomaga razumeti naše življenje in našo vpetost v dogodke. V sedanjosti, kjer pa se vse trenutno odvija - tukaj in zdaj pa se sicer lahko gremo najhitrejši šprint ali pa zmeren trim. Vseeno je, saj v resnici smo stalno na istem mestu- tukaj in zdaj. Torej narediti tukaj in zdaj kvaliteten in narediti globok vtis na ostale ljudi in okolje nasploh, to je priložnost, ki se nam ponuja in če jo uvidimo, začnemo postavljati drugačne prioritete in zaživimo v ravnovesju s sabo in ostalim.

Čudoviti manj znani evropski otoki, ki jih je vredno obiskati