Nimam kaska za avto, a imam odgovor na vprašanje »Kaj pa če …?«

Leto 2020 nas je spomnilo, zakaj je zaščita tako pomembna. Tudi mene, ko sem videl avto, ki je bil totalka. Če temelji naše finančne hiše niso trdni, nam ob nesreči ne pomaga niti najboljša fasada. Zato svetovalci strankam najprej pomagamo poiskati odgovore na vprašanje »Kaj pa če …?«.

Samoumevno je, da pri gradnji hiše najprej zgradimo temelje. Če jih ne bi, hiša ne bi stala. Ko govorimo o denarju in osebnih financah nasploh, pa večina ravna ravno nasprotno. Izbere najboljšo fasado, okna in vrata, veliko pozornost posveča strehi, na temelje pa pozabi. Nikar ne pozabimo na zaščito delovne sposobnosti, življenja in premoženja, ki skupaj tvorijo temelj naše finančne hiše, saj pri osebnih financah ni nič drugače kot pri gradnji hiše. Najprej moramo postaviti temelje, šele nato se lahko lotimo ostalega. 

Analiza tveganj je del 360 stopinjskega pregleda finančne slike vsakega posameznika, s katerim se v naši svetovalni hiši prvič ali po dolgem času srečamo. Rezultat oziroma finančna diagnoza skoraj vedno vsebuje eno izmed naslednjih treh ugotovitev:

• temelji vaše finančne hiše niso trdni, zato nase po nepotrebnem prevzemate prevelika tveganja;
• zaščito imate, a ni ustrezna, zato mečete denar skozi okno za zavarovanja, ki jih ne potrebujete in hkrati nimate tistih, ki jih;
• finančno premoženje ni zaščiteno, zaradi česar lahko ob naslednjem borznem zlomu izgubite velik del premoženja.

Pri iskanju ustreznih rešitev za zaščito, imamo svetovalci vedno v mislih naslednji okvir, ki močno presega razmišljanja specialistov, kot so npr. zavarovalni zastopniki:

1. Zavarovalnice so podjetja, ki morajo ustvarjati dobiček. Povprečen zavarovalec bo za zavarovanja plačal več, kot bo od zavarovalnice dobil. Zato moramo zavarovanja razumeti kot metanje denarja skozi okno, ki pa je pogosto smiselno.
2. Namen zavarovanja je zaščita kapitala (človeškega in finančnega), medtem ko je namen investiranja rast kapitala. Zato zavarovanje in investiranje običajno ne gresta skupaj.
3. Poznamo več vrst zavarovanj, pri čemer so določena bolj pomembna v mladih letih (delovna nezmožnost, življenje), druga pa ko smo starejši (zdravje, nefinančno premoženje).
4. Zavarovanje za zaščito finančnega premoženja v praksi ne obstaja oziroma je neracionalno. Zato je treba finančno premoženje zaščititi na drug način.
5. Potreba po zaščiti se stalno spreminja, saj se vsi z leti staramo in izgubljamo človeški kapital, medtem ko se večini premoženje (nefinančno in finančno) povečuje, s tem pa tudi potreba po njegovi zaščiti.
6. Zavarovanja se sklepajo na daljše obdobje, kar posledično pomeni, da zaščita z leti postaja neustrezna, metanje denarja skozi okno pa nesmiselno.

Za avto in nepremičnino imamo polni kasko, sebe in svoje finančno premoženje pa vsak dan znova pošiljamo na cesto brez čelade!

Sam že nekaj let nimam kasko zavarovanja za svoj avto. Če pogledam nazaj, to sicer ni bila najboljša finančna odločitev, saj sem do nedavnega med vožnjo delal vse drugo, samo vozil ne. Posledično je bil avto totalka, udeleženci smo jo k sreči odnesli brez poškodb, v moji likvidnostni vreči, kjer se nahaja tudi zlata rezerva, pa je zazijala globoka luknja. Zaenkrat sicer navidezna, saj mi je pandemija omogočila, da se v družini trenutno znajdemo le z enim avtom. Ampak bistvo te odločitve je, da naša družinska finančna slika danes lahko prenese izgubo nekaj tisoč evrov v primeru zmečkane pločevine, bistveno težje pa bi prenesla močan potres na zemlji ali borzi. Zato imam »kasko« za nepremičnino in zaščito finančnega premoženja, medtem ko kaska za avto že nekaj let nimam.

Če se ozrem 20 let nazaj, ko sem vstopil na trg dela, je bilo moje največje premoženje človeški kapital. Takrat tega sicer nisem vedel (v šoli nas tega niso učili), vendar bi moral zaščito zgraditi prav okoli moje delovne sposobnosti. Vsakdo, ki ima pred sabo še 40 let delovne dobe, bi moral izbrati zaščito delovne sposobnosti v višini vsaj 500 tisoč evrov! Zakaj? Enostavno, če vzamemo le povprečno plačo in to pomnožimo z 12 (meseci) ter še z 40 (leti), hitro dobimo številko večjo od 500 tisoč evrov. To je potencialna škoda, če ne moremo več delati za denar.

Večja ko je vrednost naše delovne sposobnosti, višjo zaščito potrebujemo

Najprej v primeru izgube zaradi nezgode, kaj hitro pa v ospredje pride bolezen. Dobra stran tega je, da se potreba po zaščiti delovne sposobnosti z leti manjša (pred sabo imamo manj delovne dobe), dodatno pa jo zniža tudi vrednost našega premoženja, ki se z leti, upajmo da, povečuje. Res je, da je zaščita v primeru bolezni draga in včasih celo nedostopna, a je vsekakor bolj pomembna od zaščite v primeru smrti. Če se namreč zgodi najhujše, je to finančno gledano manj obremenilno za naše bližnje, kot če ne moremo več delati, potrebujemo pa dodatno zdravstveno oskrbo.

Zaščita zdravja se ne začne in konča pri izbiri dopolnilnega zdravstvenega zavarovanja. Te tako ali tako že vrsto let ni, saj so razlike med tremi zavarovalnicami minimalne. Prav tako lahko v zadnjih letih opazujemo kakšno korist imamo od obveznega zdravstvenega zavarovanja, katerega prispevke večina plačuje od plače in so precej visoki (pri minimalni plači kar 144 evrov mesečno, če upoštevamo prispevke delodajalca in delojemalca). Takšno, da še k osebnemu zdravniku ne moremo več, če nismo naročeni, da ne omenjamo čakalnih vrst, ko potrebujemo pregled pri specialistu. Javno zdravstvo žal ne deluje, stanje pa se, kljub več denarja, še poslabšuje. Edina možnost, ki nam tako preostane je zasebno zdravstvo.

V zasebnem zdravstvu imamo dve možnosti: kupimo paket storitev pri zavarovalnici vnaprej ali pa zdravnika poiščemo in storitve plačamo takrat, ko ga potrebujemo. Druga možnost je bila največkrat privlačnejša izbira (zakaj bi plačeval nekaj česar morda sploh ne bom koristil), a se v zadnjem času tehtnica močno preveša na stran zavarovalnic. Te namreč gradijo svoje zasebne mreže oziroma vanje po paketnih cenah vključujejo zasebne zdravstvene izvajalce, kar pomeni, da posameznik brez zavarovanja vse težje pride na vrsto pred tistim z zavarovanjem, poleg tega pa za istovrstni poseg plača mnogo več, kot zavarovalnica. Potreba po zaščiti našega zdravja, pa z leti le raste.
 

Zaščita finančnega premoženja je velik izziv

Poleg zaščite stvarnega, nefinančnega premoženja (nepremičnine in premičnine), ki jo večina razume, je velik izziv zaščita pred izgubo finančnega premoženja: skladov, delnic, obveznic in alternativnih naložb, tj. našega naložbenega portfelja. Finančno premoženje ne moremo zaščititi z nakupom zavarovalne police, na podlagi katere nam bi zavarovalnica pokrila izgubo v primeru potresa na borzi, a to ne pomeni, da lahko to tveganje spregledamo. Starejši ko smo, več premoženja ko imamo, bolj potrebna je tovrstna zaščita.

Svetovalci poznamo tri ukrepe za zaščito finančnega premoženja, ki jih pogosto kombiniramo med seboj, in sicer tako, da:

• Najprej izdelamo načrt in ustrezno razpršimo premoženje z izbiro različnih naložbenih razredov, upravljavcev in/ali platform. Naložbeni razredi med seboj običajno niso tako povezani, kar pomeni, da medtem ko delnicam vrednost pada, obveznicam in plemenitim kovinam raste ipd.
• Nato spremljamo in prilagajamo naložbeni portfelj s periodičnimi rebalansi. Če ga ne, se začetna struktura podre, hkrati pa izgubimo možnost za poceni nakupe in drage prodaje, ki nam jo ponuja ta ukrep.
• Včasih, pri večjih portfeljih pa uporabimo tudi opcije ali strukturirane produkte, ki vsebujejo opcije. Te skrbijo za zaščito ob padajočih tečajih ali ponujajo garancijo vrednosti v prihodnosti.

Čas za odgovor na vprašanje »Kaj pa če …?« je zdaj!

Dokler smo zdravi in še nikoli nismo osebno doživeli potresa na zemlji ali borzi, se nam zdi, da imamo še čas za ureditev zaščite. A ta trenutek je morda zadnji, ki nam ga je življenje namenilo, da lahko postavimo trdne temelje naše finančne hiše. Jutri bo morda že prepozno, zato je najbolje, da se tega lotimo včeraj, ne danes.