3 napake pri osebnih financah, ki jih kriza razgali

Kriza pride in gre, tako kot enkrat sije sonce, drugič pa pada dež.
Fotografija: Naložbam, ki so najbolj zrasle, bodo v naslednjem obdobju vrednosti upadle; tiste, ki so danes rdeče, pa si bodo opomogle in pridobile vrednosti. FOTO: REUTERS/Kim Kyung-Hoon
Odpri galerijo
Naložbam, ki so najbolj zrasle, bodo v naslednjem obdobju vrednosti upadle; tiste, ki so danes rdeče, pa si bodo opomogle in pridobile vrednosti. FOTO: REUTERS/Kim Kyung-Hoon

V času dežja (krize) je še posebej pomembno, da pri upravljanju osebnih financ izklopimo čustva. V zadnjih krizah se svet vedno razdeli na dva pola – na enem imamo zmagovalce, ki jim gre v času krize še bolje, na drugi strani pa poražence, ki jih kriza potopi.



Običajen prizor, ko pogledamo v drobovje naše naložbene vreče je, da so nekatere naložbe močno v zelenem, druge pa obarvane rdeče. Če odločitve sprejemamo sami, se čustvenim odzivom ne moremo upreti, kar pomeni, da rdeče naložbe prodamo in vse stavimo na zelene, torej tiste, ki jim je v času krize šlo najbolje. Še posebej rado se to zgodi, če nimamo navodil, tj. načrta, s pomočjo katerega bi se lahko izognili usodnim napakam.
 

Napaka št. 1: mešanje financ in čustev


Finance in čustva ne sodijo skupaj! Večina se strinja s tem, dokler ne pride prva skušnjava. Naj bo to ena izmed čudežnih formul kako do hitrega zaslužka (v zadnjih letih izkoriščajo predvsem kriptovalute in trgovalne algoritme v povezavi z umetno inteligenco), ki vedno znova premamijo številne, brezupno verujoče Slovence, ločitvena razprava ali smrt bližnjega, ko se sorodniki »na smrt« skregajo prav zaradi denarja.



Nič drugače ni pri naložbah. V času padanja vrednosti naložb na kapitalskih trgih se ljudje odzivajo čustveno, dejansko pa bi morali uporabiti razum. Investiranje je namreč tek na dolge proge, kar pomeni 10, 20 ali več let. V takšnem dolgem obdobju pa bomo doživeli in preživeli več kriz. Težava je, da nikoli ne vemo kdaj bo kriza prišla, poleg tega pa je vzrok vedno drugačen, zato gibanja kapitalskih trgov ni moč napovedati.

Takšno ravnanje smo lahko opazovali tudi ob začetku koronakrize. Marca 2020 je bilo na praktično vseh trgih veliko rdeče barve. Za kratek čas so močno padle vrednosti delnicam, nepremičninam pa tudi plemenitim kovinam in kriptovalutam. Prestrašeni in nepoučeni vlagatelji so reagirali, tako kot reagirajo vedno – s panično prodajo. Izkušeni ali dobro vodeni vlagatelji pa so krizo videli, kot priložnost in kupovali. Žal so bili ti v manjšini, še posebej tisti, ki za svoje osebne finance skrbijo sami, torej niso vodeni. Moj denar in moja čustva namreč ne sodita skupaj!

Ste pesimist ali optimist?
Ste pesimist ali optimist?
Napol prazen ali napol poln kozarec vode?

Padanje vrednosti naložb lahko vidimo na dva načina: kot katastrofo (za katero bi moral nekdo odgovarjati) ali pa kot priložnost! Vse je odvisno od naše življenjske perspektive. Je za vas levi kozarec na spodnji sliki priznanega umetnika napol prazen ali napol poln? Kaj pa desni?

V času krize v medijih, še posebej pa na socialnih omrežjih lahko zasledimo veliko katastrofalnih napovedi. Saj vemo, za branost in klike je danes potrebno povedati nekaj drugačnega, v nebo vpijajočega, vse za to, da pridobimo pozornost v tem svetu, ko se novice in napovedi z vsega sveta stekajo v naš »social media feed« v razmiku nekaj minut. Kar naenkrat imamo opravka z t.i. »facebook« strokovnjaki in več ne vemo kaj je res in kaj ne. To vpliva na našo psiho in če takšni sprejemamo odločitve glede svojih osebnih financ je velika verjetnost, da bodo napačne.
 

Napaka št. 2: prodajamo rdeče in kupujemo zelene


Nekateri postanejo v času krize prepričani, da se bodo razmere še močno poslabšale in da lahko napovedo trenutek, ko se bodo razmere obrnile na bolje. Spet drugi trdijo, da bodo naložbe, ki so danes zelene (takšne, ki so v zadnjem obdobju najbolj zrasle), jutri še bolj zelene, torej bodo še bolj zrasle. Običajno pa se zgodi ravno nasprotno. Naložbam, ki so najbolj zrasle v naslednjem obdobju upade vrednost, tiste, ki so danes rdeče pa si opomorejo in pridobijo na vrednosti.

FOTO: Shutterstock<br />
 
FOTO: Shutterstock
 
Tipičen primer zelenih naložb v času koronakrize so kriptovalute, zlato in tehnološke delnice. Med rdeče pa sodijo poslovne nepremičnine in delnice podjetij iz sektorja transporta in turizma. Če verjamete, da bomo za vedno ostali doma, delali od doma in nič več potovali, finance pa bodo decentralizirane in neodvisne od centralnih bank držav, potem je danes stava na naložbe v zelenem, razumljiva.

V nasprotnem primeru pa je smiselno del, ne vse, torej del naložb, ki so v zadnjem obdobju najbolj zrasle prodati in kupiti tiste, ki so najbolj padle. Veliko analitikov, investicijskih gurujev, televizijskih voditeljev in vaših kolegov, sicer pravi, da vedo nekaj, česar drugi ne, da lahko napovedo trenutek, ko se bodo razmere obrnile. Sam sem aktiven vlagatelj na kapitalskih trgih že skoraj 20 let pa tega žal še nikoli nisem doživel. Da bi nekdo načrtno, večkrat zaporedoma, prodal pred zlomom in uspel vstopiti nazaj tik preden se stvari obrnejo – to se ne dogaja. Slišim in berem, da se to ni zgodilo niti mojim kolegom, izkušenim svetovalcem in investitorjem, med katere zagotovo sodi tudi najbolj znan med njimi – Warren Buffet.
 

Napaka št. 3: nimamo načrta


FOTO: Behrouz MEHRI / AFP
FOTO: Behrouz MEHRI / AFP
Finančno načrtovanje ni samo za bogate, kot je pogosto mišljenje tistih, ki še nimajo izdelanega osebnega finančnega načrta. Študije kažejo, da lahko načrt koristi vsem, ne glede na njihovo premoženje ali višino prihodkov. Tisti, ki načrtujejo varčujejo več in so bolj samozavestni glede njihove finančne prihodnosti. In ja, v času krize takšni kupujejo, običajno naložbe, ki so takrat rdeče.

Krizne razmere spretno izkoriščajo ponudniki finančnih produktov, saj ljudje brez osebnega finančnega načrta kupujejo produkte, ki jih sploh ne potrebujejo ali jih ne poznajo (lep primer so kriptovalute). Hkrati pogosto ostanejo brez ustreznega varstva ob nezgodi, nesreči, bolezni ali smrti, to pa ima katastrofalne finančne posledice za družinske proračune.

Investiranje oziroma plemenitenje premoženja je dolgotrajen proces, ki traja leta in zahteva poglobljeno načrtovanje. Načrt ni kalkulacija v excelu z enim grafom, tudi ni lepo oblikovan opis produktov, ki vam jih nekdo želi prodati. Raziskave v ZDA kažejo, da ima pravi, poglobljen osebni oziroma družinski finančni načrt le 19 % gospodinjstev (v Sloveniji je številka zagotovo še bistveno manjša). Hkrati pa ugotavljajo, da bolj ko je načrt poglobljen, večja je verjetnost, da bodo učinkovito varčevali, pametno investirali in upravljali z denarjem. Verjamem, da je iz teh podatkov razumljivo, kaj morate najprej narediti.
____________________________________________________
 
O Avtorju:

Mitja Vezovišek: Osebni finančni načrt prinaša učinkovito varčevanje, pametno investiranje, upravljanje z denarjem.
Mitja Vezovišek: Osebni finančni načrt prinaša učinkovito varčevanje, pametno investiranje, upravljanje z denarjem.
Mitja Vezovišek, mag. je ustanovitelj uspešne finančne svetovalne hiše in startup podjetja ter eden redkih Slovencev, ki so pridobili naziv »upravljavec osebnega premoženja«.

Devetnajst let izkušenj na področju osebnega finančnega svetovanja in podjetništva, širok nabor referenc ter avtorska dela ga umeščajo na vodilno mesto med strokovnjaki za osebne finance v Sloveniji.

Iz osebnega finančnega svetovanja je leta 2010 tudi magistriral, in sicer na Ekonomski fakulteti v Ljubljani. Ob tem je javno predstavil pobude za izboljšanje finančne pismenosti Slovencev ter umestitev poklica osebni finančni svetovalec v slovensko okolje. Danes lahko ponosno pove, da je bil pobudnik vseh programov finančnega opismenjevanja v Sloveniji in da je pri njih sodeloval tudi kot avtor. Vezovišek je avtor knjig:Osebni finančni načrt, Soavtor knjige: ADIJO, finančni stres
 

Več iz rubrike

Komentarji: