Ne glede katero od zgoraj naštetih področij je pri vas trenutno aktualno, izhodišča za komunikacijo, pri kateri bomo res slišani in prodorni so zmeraj in za vse enaka.

1. Ohranjaj miren um.
2. Poslušaj zdravo kmečko pamet.
3. Upoštevaj, da ljudje živimo v različnih resničnostih.
4. Ne pozabi, da misel vpliva na občutke.

Ko imamo miren um, smo v stiku s svojim pravim Jazom, ki je naše jedro in prostor v nas, preden nas preplavijo osebne misli, polne strahov, priučenih vzorcev in prepričanj. Če smo v stiku s tem mirnim delom v nas, smo v resnici bistveno bolj v stiku z resnico ter prodorni v komunikaciji. Tako ne izhajamo iz strahov, ki so plod prekomernega delovanja ega, temveč iz naše notranje modrosti – zdrave kmečke pameti, do katere lahko vstopamo nepretrgoma in nam je na razpolago, kadar ohranjamo miren um.
 
Preprosto smo v stiku z višjo inteligenco, ki nas v takem stanju vodi do najboljših misli in odločitev. Seveda pa ob tem ne smemo pozabiti, da ljudje živimo v različnih resničnostih, ker imamo vsi o dogodkih, ki se odvijajo svoje lastne interpretacije, ki določajo v kakšni luči vidimo določen položaj ali osebo.
 
Kadar nekomu nekaj razlagamo, z njim o nečem debatiramo ali mu morda kaj delegiramo to nikakor ne pomeni, da je tej osebi ali skupini ljudi to enako jasno oziroma na zadevo gledajo z enake perspektive, kot mi. Kadar smo z ljudmi v določenih socialnih interakcijah se lahko ob njih počutimo bodisi zelo prijetno, nevtralno, lahko pa tudi zelo napeto in stresno. Zavedati se moramo, da so vsi ti občutki, ki jih v teh interakcijah dobivamo zgolj odraz naših subjektivnih misli, ki smo jih imeli o teh ljudeh nekaj trenutkov pred tem.
 
Vsi živimo v občutkih, ki so rezultat naših misli, oziroma povedano drugače, čutimo svoje misli. Zato imamo tudi možnost vplivanja, kako se v danih položajih počutimo glede ljudi s katerimi smo v interakciji.

Kako se torej zaljubiti v svoje življenje in ga živeti s čim manj stresa ter v smislu reka carpe diem?

 
Prvi korak je, da si postavimo pomembno vprašanje: Kaj pa če je moje življenje natančna refleksija mojih misli o njem?
 
Torej bodite pozorni na to kaj razmišljate večji del dneva? Se mogoče prepogosto prepustite misli kot je; »kaj pa če....« in se tako ukvarjate z neko iluzijo, ki je seveda samo misel o nekem črnem scenariju, ki sploh ni nujno, da se bo uresničil?
 
Kako preprosto, lahkotno in brez strahu postane življenje, že če se samo zavemo, da smo vsi ljudje od trenutka, ko se rodimo na ta svet v resnici na nek način »ujetniki« svojih misli. Misli, ki jih o nečem mislimo, slikajo s pomočjo zavesti resničnost, ki jo potem izkušamo. 
 
V resnici nobena okoliščna, kot je na primer za večino ljudi javni nastop pred množico, ni stresna. Je samo del življenja, ki se določeni osebi, ki bo javno nastopala v tistem trenutku dogaja in dokler ta oseba o tem nastopu ne začne razmišljati misli, povezane s strahom, kot na primer; kaj pa če ... je to samo trenutek v življenju te osebe brez vrednosti, da je stresen.
 
Ne glede na katerem področju življenja se vam zdi, da ste v stresu, je zmeraj v ozadju tega stresa samo misel oziroma so misli, ki jih imate o tem področju. Lahko je to zdravje, posel, odnosi, vaše finančno stanje, družinske razmere, skratka karkoli.
 
Sedaj pa poglejmo, kam je najbolje gledati oziroma usmeriti pozornost, da se bomo več časa nahajali v stanju, ko bodo naše misli bolj tiho, v ozadju.
 
Gre za prostor pred mislimi, ki je v resnici  naš pravi Jaz iz katerega se lahko tudi zaljubimo v življenje in ga kljub okoliščinam, ki so lahko težke živimo bolj lahkotno.  V tem stanju, stanju  mirnega uma, ko nismo preplavljeni s premišljevanjem in zaskrbljenostjo, pride do novih, svežih misli, do nove kreacije, novih idej in ne nazadnje tudi do reševanja konfliktov. 
 
Ko umirimo um in smo v tem stanju večino časa, se v trenutku, ko nas zopet preplavijo zaskrbljene misli zavemo, da so to samo misli in ne naša resničnost. Postanemo samo njihovi opazovalci in se z njimi ne identificiramo. Tako začutimo svobodo, ker sami lahko odločamo kako se bomo ob nečem počutili, ker sami izbiramo ali bomo določene misli mislili ali ne.
 
Samo tako lahko postane življenje kljub težkim ali zahtevnim zunanjim okoliščinam veliko bolj lahkotno, prijetno in ljubeče, ker se v resnici ničesar več ne bojimo. Ko smo v stanju mirnega uma nam v položajih, ki so težki, nevarni itd. zagotovo pridejo na um misli, ki so za spopadanje s temi položaji najboljše. Tako lahko zaupamo svoji notranji modrosti, ki je v nas vseh, da bomo znali sprejeti najboljšo odločitev za dan položaj ali okoliščino.
 
Iz takega prostora v nas, ko zaupamo, smo mirni in se zavedamo, da smo kreatorji svojih »nebes« in »pekla« se lahko v resnici zaljubimo v življenje in ga z vso polnostjo trenutka za trenutkom izkušamo.