Čemu daje prednost manager?

Živimo v časih naglih sprememb. V resnici živimo v časih naglih tehnoloških sprememb. Le-te vplivajo na vse vidike našega bivanja. To pa pomeni za vodenje podjetja več stvari:

• Da se ohranja konkurenčnost, je treba posodabljati postopke dobave;
• Potrebno je posodabljanje, če imamo segment proizvodnih sistemov in kapacitet;
• Optimizirati je treba način dela in nalog za vsakega zaposlenega;
• Imeti je treba jasno zastavljene strategije razvoja (finančnega, kadrovskega in dela z dobavitelji na več nivojih);
• In še kaj bi se našlo.

Vse zgoraj našteto in še več drži. Se mi pa postavlja vprašanje, kaj je za vsem tem? Ali je za vsem tem tehnološkim razvojem in stalnim hlastanjem za napredek in vsakoletno finančno rastjo res samo podjetniška ideja (ideologija)? Napredek na področju komunikacije in tehnologije je dobrodošel. Diverzifikacija delovnih mesta je del procesa, ki se odvija že več kot 150 let. To ni nekaj novega. Se pa ti procesi v sedanjih časih odvijajo čedalje hitreje.

Mislim, da je ključno vprašanje, ki si ga 'morajo' menedžerji/ke zastaviti, katere so naše vrednote, kaj je naša vizija in kako jo želimo doseči.

Ne kako jo bom jaz dosegel/a, ampak kako jo bomo dosegli kot kolektiv. Kljub temu, da vidimo izjemno fleksibilnost delovnih mest in pogojev, pod katerimi se delo opravlja, smo ljudje še vedno bitja skupnosti. Še vedno se združujemo po skupinah. Ta občutek pripadnosti je in bo vedno močnejši. O tem govori toliko raziskav, da je kaj več o tem razpredati brezpredmetno.

Ali bi investirali v svoje zaposlene?

Torej, kako prenesti pritiske, ki pridejo z uspešnim vodenjem podjetja, ki je vpeto v mednarodno okolje, s tem da se zaposleni/e počutijo zaželeni/e in vredni/e?

V našem okolju je veliko uspešnih podjetji z dolgoletnim poslovanjem doma kot v tujini. Smo pa nazadnje na enem izmed naših strateških srečanjih od zelo uspešnega managerja, ki deluje tako v domačem kot mednarodnem okolju, slišali naslednje:

»Resnično sliko klime podjetja ti podajo zaposleni. Če se le-ti počutijo vredne, bodo ostali. Ko ta občutek v podjetju izgine, bodo delavci iz domačega okolja prvi indikator, da nekaj ni v redu. Če te zapuščajo, bi ti to moralo biti opozorilo. Večina podjetnikov, ki imajo res velika in uspešna podjetja, pa to še vedno zanemari. Verjetno zato, ker se sami nočejo spremeniti in videti v tem tudi svoje napake. Predvsem pa ne želijo prisluhniti 'navadnemu človeku', ki ima velikokrat veliko zdrave pameti….«

Foto: Shutterstock

Kot je še dodal: »Meni še vedno največ pomeni, da se lahko z vsakim zaposlenim pogovorim. Da najdeva skupni jezik in da so zaposleni do neke mere zadovoljni z delom in s klimo. Ampak to sem jaz. To osrečuje mene. Zato tudi vodim podjetja na takšen način, da so v ospredju ljudje. Vsi 'moramo' zaslužiti, ampak ne za vsako ceno,« je še dodal.

Zopet smo pri strategiji, le-ta pa izvira iz naših prioritet glede vrednot in vizije. Kaj postavljamo na prvo mesto? Profit za vsako ceno ali si zastaviti drugačno strategijo? Tako imenovano strategija 'zgornje kapice'. Za kolikšno ceno in pod katerimi pogoji smo pripravljeni izvesti določene ukrepe?

Kje je meja? Kje je meja med tem, da firma 'diha' in tem, da se odnose in delo popolnoma depersonalizira? Ideja o tem, kaj je dovolj in s čim smo zadovoljni.

Štiri lastnosti, ki so skupne uspešnim vodjem

Po našem mnenju seveda obstajajo objektivni zunanji pritiski, ki do neke mere definirajo delovanje podjetja. Gre za politične odločitve, naravne situacije kot tudi spremembe v branžah, kjer je odvisnost od številnih dobavnih verig velika. To vse velja.

Vendar se znotraj tega - ali lahko rečem kljub temu - lahko odločamo, kako se bo podjetje pozicioniralo, katere bodo temeljne vrednote, ki jih bomo zasledovali. O tem odloča vodstvo in zavest vodstva, izvršuje pa manager/ka.

Ljudje so vedno sledili vodjem z jasno vizijo in močnim nabojem. Sledijo takim, ki delujejo na strahu, in sledijo takim, ki delujejo iz altruističnih vzgibov (ljubezni). Ljudje se sicer res pridružijo podjetju, ostanejo pa zaradi odnosa.