Bodo slovenska MSP digitalni »Oblak« ali »Lewandowski«

Nadaljujemo z drugim delom članka iz meseca marca . Zakaj tak premor med obema? Ker smo čakali na največji slovenski digitalni razpis  »P4D 2021 - Nepovratna sredstva za digitalno transformacijo MSP podjetij«. In ga nismo dočakali. Sedaj je prestavljen na jesen 2021. Vmes smo izvedeli še, da je Slovenija za ekonomsko post-covid-19 okrevanje Bruselj zaprosila celo za manj sredstev, kot bi jih lahko dobila, namesto 5,7 samo 2,5 milijarde evrov. Od tega naj bi za digitalno preobrazbo šlo zgolj 360 milijonov ali manj kot 15 odstotkov, za digitalno preobrazbo slovenskih podjetij pa le 56 milijonov ali neverjetnih 2,2 odstotka vseh zaprošenih sredstev ali še huje, le odstotek vseh potencialno razpoložljivih sredstev. Številke so res brutalne, a še bolj brutalne so lahko posledice počasnega digitalnega razvoja Slovenije.
 

Digitalna obramba ali napad

 
V tem tednu je postal španski nogometni prvak Atlético Madrid, kjer igra naš Jan Oblak. Ta je že petič prejel tudi nagrado za najboljšega vratarja španskega prvenstva. Hkrati je v nemški nogometni ligi poljski nogometaš Robert Lewandowski z 41 zadetki porušil pol stoletja star rekord v številu doseženih golov v eni sezoni, ki ga je do sedaj držal Gerd Muller. Nemci niso prav veseli. Tudi mi ne bi smeli biti, ne zato, ker goli običajno štejejo več in ker so strelci običajno bolj opaženi kot vratarji, nenazadnje pa tudi več zaslužijo, temveč, ker bo na letošnji Evropski DESI lestvici zanimivo videti ali so nas Poljaki že dohiteli ali morda celo prehiteli. Namreč pri digitalnih veščinah so naši »klubi« in »nogometaši« pod EU poprečjem.
 
Morda pa prihodnost vseeno ni tako črna, saj ima Slovenija v svojem strokovnem štabu za razvoj nogometne, pardon, digitalne igre – v Strateškem svetu za digitalizacijo (SSD) - okoli 40 trenerjev in strokovnjakov. Ti naj bi do nove septembrske lige pripravili celovit strateški načrt razvoja slovenskega digitalnega okolja, ki naj bi poleg »Oblakov«, upam dal več »Lewandowski« napadalcev. Ker v svetu digitalne ekonomije zmagujejo slednji.
 
Glede na velikost dobljenega proračuna, me to vseeno malo skrbi, kot me skrbi njihov dosedanji molk glede na razvitost pogojev za trening slovenskih klubov, kot tudi predvidena kar pet mesečna izdelava načrta, kako bomo trenirali, medtem ko najuspešnejši v Evropi igrajo digitalno igro brez prekinitev.

Vseeno upam, da bomo namesto avtogolov, kmalu v evropski in svetovani ligi dajali prave gole, in to ne samo v korist tujih, temveč tudi slovenskih »nogometnih klubov«. Do takrat bi, kot »kavč strokovnjak«, sicer z dvema mednarodnima certifikatoma na področju digitalnih poslovnih preobrazb, strokovnjakom prišepnil nekaj potencialnih taktik za razvoj slovenskih klubov in digitalnih igralcev. V IIBA Slovenija smo jih oblikovali na podlagi raziskave stanja v preko 130 slovenskih MSP »nogometnih klubih«. Kot že veste iz prvega dela članka, je njihova digitalna kondicija zelo slaba. Poglejmo si torej najprej najpomembnejše ugotovitve in posledice tega stanja ter nato še nekaj predlogov za njegovo izboljšanje.

Slovenska MSP digitalni nogomet igrajo brezglavo

Pri vsaki kolektivni igri je tehnika posameznih igralcev osnova, taktika posamezne igre sicer pomembna, a najpomembnejša je strategija razvoja okolja, kjer se bosta lahko tehnika in taktika sploh razvijali in nadgradili v dolgoročno uspešnost. Tudi pri digitalni igri ni nič drugače.  In kje so pri tem slovenska MSP?
Raziskava je pokazala naslednje:

1. Slovenska MSP slabo poznajo značilnosti/zakonitosti digitalne ekonomije in se ne zavedajo dovolj, da te narekujejo pogoje njihovega poslovanja in nadaljnjega poslovnega razvoja.
2. Nezavedanje vpliva zunanjih sprememb, čakanje oziroma slaba motiviranost podjetij za potrebne spremembe v smeri pospešenega digitalnega razvoja z osredotočenostjo na poslovno preobrazbo.
3. Slovenska MSP vidijo digitalno poslovno preobrazbo predvsem skozi notranji vidik procesnega in tehnološkega napredka (izrazit poudarek na avtomatizaciji procesov in nadgradnji informatike). Manj pa skozi inoviranje poslovnih modelov ali skozi krepitev izkušnje kupca in izkušnje blagovne znamke.
4. prepočasen razvoj netehničnih digitalnih zmožnosti in kompetenc, ki so ključne za poslovne učinke digitalnih prebojev, poleg tega pa na koncu pomenijo tudi slabši izkoristek digitalnih tehnologij v realizaciji poslovnih priložnosti.
5. Slovenska MSP premalo časa vlagajo v dvig digitalnih kompetenc svojih zaposlenih, zato so že sedaj v slabi digitalni kadrovski in kompetenčni digitalni kondiciji. Še posebej je kritično pomanjkanje kompetenc za digitalne preboje pri direktorjih, kadrovskih delavcih, celo pri vodjih informatike in vodjih digitalne preobrazbe. Tudi obeti za naprej niso dobri, saj načrtujejo prepočasen tempo pridobitve manjkajočih digitalnih kompetenc.
6. : ta kondicija in tempo načrtovanega razvoja nikakor ne zadoščata za uspešne poslovne preobrazbe in pospešen prehod  slovenskih MSP v digitalno ekonomijo.
7. Poleg slabo razvitih digitalnih kompetenc, je temelja ovira za hitrejši digitalni poslovni razvoj slovenskih MSP pomanjkanje digitalne vizije in strategije oziroma njihova močna vpetost v rutinsko vsakodnevno delo.
8. :  Premalo načrtnih strateških projektov, aktivnosti in vloženih virov za digitalni poslovni napredek.
9. Organizacijska kultura slovenskih MSP je kultura dvoma, strahu in zavračanja globljih sprememb, ki jih sicer prinaša pravo razumevanje digitalne poslovne preobrazbe.
   POSLEDICA: vodstva in zaposleni se večinoma bojijo že napredne uporabe digitalnih tehnologij (pri tem seveda mislim kaj več kot zgolj uporabo orodij za delo na daljavo) in zavračajo potrebne spremembe svojega poslovnega obnašanja.

 
V takem stanju slovenska MSP ne morejo biti konkurenčna tujim podjetjem in s tem Slovenija ne more izvajati digitalnega razvoja hitreje od večine drugih EU držav. Ker predstavljajo mikro, mala in srednje velika podjetja kar 99,8 odstotka vseh podjetij v Sloveniji, in ker zaposlujejo skoraj 70 odstotkov ljudi ter ustvarijo 65 odstotkov prihodkov vseh podjetij prav MSP, to seveda pomeni nekonkurenčnost Slovenije kot celote. Zelo bo verjeten nadaljnji padec na EU osrednji lestvici digitalnosti samo zunanji znak in napoved veliko resnejših posledic za našo državo.

Nacionalna podpora najpomembnejšemu športu

Seveda s tem ne mislim nogometa, temveč digitalno preobrazbo podjetij, lokalne samouprave in javne uprave. V tem vrstnem redu in ne obratnem, kot je slutiti iz državnega načrta porabe denarja za digitalizacijo. Namreč, brez dobre osnovne baze igralcev, nam tudi napredna infrastruktura in digitalna administracija klubov ne bosta kaj dosti pomagali, saj ne bo nikogar, ki bi zabijal gole, štadioni pa bodo zato samevali.
Katere ukrepe torej predlagamo na nacionalnem nivoju:

1. Sprejeta državna digitalna strategija za MSP z jasnimi smernicami izhodišči, poudarki ter prioritetami.
2. Več nacionalnih nepovratnih sredstev podjetjem za njihov digitalni poslovni razvoj, kar pa mora biti vodeno s strokovnega vidika in ob polni strokovni podpori podjetjem za izvedbo njihove digitalno poslovne preobrazbe. Namesto tega imamo sedaj sistem razpisov, ki je vse prej kot prebojni. Sicer bolje nekaj kot nič, a bistvenega napredka ob trenutnem nivoju organiziranja porabe sredstev ne bomo dosegli. Potrebujemo torej oblikovanje naprednih razvojno finančnih shem kot nadgradnja klasičnim razpisom.
3. Nacionalno organiziran in izvajan program ukrepov in aktivnosti za digitalno opolnomočenje MSP (nadgraditi in razširiti obseg storitev DIHS) in obveza poročanja podjetij o izvedbi teh ukrepov ter njihovih učinkih. Npr.
   • enotne predloge in izvedbena navodila za pripravo in izvedbo digitalne strategija na nivoju podjetij (nadgraditi, kar je že pripravilo Digitalno inovacijsko stičišče Slovenije) in dvigniti uporabo le-tega na nacionalni nivo skozi vse kanale komuniciranja in spodbude različnih subjektov povezanih z gospodarstvom, kot so npr. gospodarske zbornice;
   • spodbude in nagrade najboljših digitalnih praks na nacionalnem nivoju ter implementacija njihovih pristopov kot izvedbeni napotki ostalim podjetjem.

Kaj lahko naredijo digitalni klubi sami

Seveda se klubi ne morejo zanašati zgolj na sredstva iz Bruslja in nacionalne podporne programe. Vsaj do sedaj najuspešnejša podjetja bi morala iz pretekle akumulacije in rezerv financirati naslednji korak v svojem digitalno poslovnem razvoju. A tudi njim bi prišlo prav nekaj prej naštetih nacionalnih iniciativ z zagotavljanjem dobrih praks.  Sama pa lahko poskrbijo za npr.:

1. Organizacijski ukrepi:
   • izdelava digitalne strategije v strukturi enotnega nacionalnega modela;
   • sistematično in načrtno odpravljanje odporov zaposlenih do sprememb povezanih z digitalnim napredkom;
   • opolnomočenje kadrovske službe kot ključnega deležnika v digitalnem razvoju;
   • vključevanja upravljanja digitalne poslovne preobrazbe kot sestavnega dela vseh vodstvenih struktur in vključevanje digitalnega napredka v kazalce uspešnosti podjetij;
   • izdelava sistema nagrajevanja, še posebej za ključne digitalne prebojne inovacije;
   • zagotoviti zaposlenim dovolj časa za usposabljanja za dvig digitalnih kompetenc.
2. Kompetenčni ukrepi:
   • usposabljanje vodstvenega kadra o ekonomskih vidikih, priložnostih in nevarnostih digitalne poslovne preobrazbe, z namenom pravilnega razumevanja primarnih netehnoloških vidikov digitalne poslovne preobrazbe oziroma zakonitosti poslovanja v digitalni ekonomiji;
   • razvijati digitalne kompetence v skladu z nacionalnimi modelom digitalnih kompetenc in predlogom kataloga razvoja po poslovnih vlogah;
   • dvigniti obseg števila ur za dvig digitalnih kompetenc vseh zaposlenih, še posebej vodij.
3. Tehnološki ukrepi:
   • krepitev poslovnega pomena digitalnih tehnologij pri osredotočenosti na kupce in inoviranju digitalnih poslovnih modelov;
   • uporaba naprednih podatkovnih rešitev pri poslovnem (avtomatiziranem) odločanju;
   • konvergentna uporaba naprednih digitalnih tehnologij (DARQ);
   • nadaljnji razvoj industrije 4.0, a ne samo v proizvodnih, temveč tudi v storitvenih podjetjih.