Slovenska MSP so v slabi digitalno poslovni kondiciji

Zadnja raziskava razkriva žalostno stanje digitalnosti v slovenskih mikro, malih in srednjih podjetjih (MSP).
Fotografija: Slovenska MSP so v slabi digitalno poslovni kondiciji. FOTO: Shutterstock
Odpri galerijo
Slovenska MSP so v slabi digitalno poslovni kondiciji. FOTO: Shutterstock

Nedavna kvantitativna in kvalitativna raziskava (oktober – november 2020, 130 podjetij), ki jo je za Digitalno inovacijsko stičišče Slovenije (DIHS) pripravila in izvedla podružnica mednarodnega poslovnega inštituta IIBA Slovenija, je pokazala žalostno stanje digitalnosti v slovenskih MSP. Celotno raziskavo bo v kratkem objavil DIHS, zato izpostavimo le nekaj najbolj kritičnih dejstev in jih povežimo z dogajanjem na terenu.
 

Če nimaš pravega cilja, ne boš prišel daleč

 
Na vprašanje: »Kaj vam pomeni digitalna poslovna preobrazba?« je samo dobra tretjina slovenskih MSP navedla najbolj ustrezen cilj – biti konkurenčen tudi v razmerah nove digitalne ekonomije, predvsem z novo vrednostjo za kupce na podlagi inoviranja digitalnih poslovnih modelov. Drugi dve tretjini podjetij vidi svoj digitalni razvoj predvsem kot prilagajanje na covid situacijo (20 %) ali skozi posamična področja, kot so: avtomatizacija procesov (15 %), prenova klasičnih informacijskih sistemov (15 %), digitalni marketing (15 %). To kaže, da večina slovenskih MSP še vedno razmišlja predvsem o preživetju s pomočjo stroškovne optimizacije in pospeševanja prodaje. To sta sicer povsem legitimna poslovna cilja, a zares pravega preboja v neizprosnem konkurenčnem boju na trgih digitalno razvitih držav tem ta podjetjem ne bodo prinesla.
 
Rezultate raziskave potrjujejo tudi moje izkušnje na terenu, namreč, ko se s podjetji pogovarjam o tem, kaj zanje pomeni digitalna poslovna preobrazba, jih večina razmišlja predvsem o notranji informacijski in stroškovni optimizaciji. Tema je ponovno izredno vroča ravno sedaj ob že razpisanih državnih vavčerskih spodbudah in napovedanem osrednjem slovenskem razpisu za digitalno transformacijo P4D. Od zadnje objave le-tega v lanskem letu, se ni kaj dosti spremenilo, večina podjetij vidi, kot osrednji predmet prijave, prav prenovo klasičnih informacijskih sistemov tipa ERP, CRM, MES.
 
Res je, nekje je potrebno začeti, a tudi začetek naj bo usklajen s smerjo proti glavnemu cilju – biti konkurenčen tudi v razmerah poslovanja digitalne ekonomije. Ta pa zahteva tudi drugačne usmeritve in seveda usposobljenost.

DIH
DIH

 

Če nimaš orientacije in pravih znanj, boš zašel 

 
Med udeleženci raziskave je prisotno dokaj slabo poznavanje ključnih značilnosti digitalne ekonomije, saj 50 % sodelujočih ne razume oz. sploh ne razume pojma fluidnosti organizacij (agilna, hitro, z lahkoto oziroma brez hudih naporov prilagodljiva in zmožna spreminjati smer) ali pojma konvergenca digitalnih tehnologij (sočasna uporaba le-teh), več kot 40 % ne razume oz. sploh ne razume niti pojmov izkustvena ekonomija (Experience Economy) in partnerstvo na ravni ekosistemov (Integrated Economy). Med udeleženci je prisotno tudi dokaj slabo poznavanje digitalnih poslovnih modelov, saj skoraj 60 % sodelujočih ne pozna oz. slabo pozna digitalne platforme ter več kot 40 % ne pozna oz. slabo pozna poslovni model »Najem storitev«.

Poznavanje digitalnih poslovnih modelov (DIHS, kvantitativna raziskava, oktober 2020)
Poznavanje digitalnih poslovnih modelov (DIHS, kvantitativna raziskava, oktober 2020)


Poleg tega je raziskava pokazala dokaj slabo razvita znanja s področja naprednih digitalnih tehnologij, saj udeleženci bolje poznajo klasične oziroma splošno uveljavljene digitalne tehnologije, kot npr. IT storitve v oblaku, socialna omrežja, BI orodja, veliko manj (15 %) pa npr. tehnologije za razširjeno resničnost (VR, AR, DR) ali pa tehnologije digitalnih dvojčkov (10 %), ki niso uporabne samo za proizvodna podjetja, a to je že druga tema. Raje številke dodatno osvetlimo z dejstvom, da kar 80 % sodelujočih MSP podjetij za razvoj digitalnih kompetenc vlaga na zaposlenega 8 ali manj ur na mesec.
 
Tudi situacija na terenu dodatno potrjuje zgornje številke, saj pri svojem delu le redko srečam podjetja, ki razmišljajo o kupcih še kako drugače, kot zgolj o viru prihodkov, ne pa morda, kako bi svojim kupcem zagotovili več vrednosti s pametnimi izdelki in storitvami, podprtimi z napredno digitalno tehnologijo ali z drugačnimi poslovnimi modeli. In zelo zelo redka so podjetja, ki bi imela za svoje zaposlene izdelan načrt razvoja digitalnih kompetenc in začrtan resen program za njihovo pridobitev. 


 

Kdor ne vodi, zaostaja

 
Eden od glavnih razlogov slabih rezultatov je v slabi digitalni kompetentnosti vodij. Sicer je pozitivno, da po podjetjih srečujem vse več direktorjev, ki se zavedajo pomena digitalne poslovne preobrazbe, in želijo biti vsaj na uvodnih sestankih, a v resnici sem bil v zadnjih dveh letih na take pogovore povabljen predvsem v korelaciji z državnimi spodbudami. Izven njih bi lahko na prste ene roke naštel projekte celovite priprave in izvedbe digitalne poslovne preobrazbe.
 
Razumem covid situacijo, ki je postavila fokus podjetjem predvsem v smeri prilagajanja na močnejše spletno poslovanje in uvajanjem orodij za delo na daljavo, vendar to je v resnici le gašenje požarov. Celovitih načrtov, ki bi preprečili nastanek ognja, praktično ni zaslediti.
 
Moja opažanja na terenu je podkrepila tudi ugotovitev dela raziskave, ki se nanaša na pospeševalce digitalne poslovne preobrazbe v podjetjih, saj je najnižje ocenjeno razvitost (ocena 2 in nižje) dobila prav digitalna kompetentnost vodij (29 %).
Razvitost pospeševalcev digitalne poslovne preobrazbe (DIHS kvantitativna raziskava, oktober 2020)
Razvitost pospeševalcev digitalne poslovne preobrazbe (DIHS kvantitativna raziskava, oktober 2020)

 

Kdor se samo brani, težko da zmagoviti gol

 
Prav vodje so tisti, ki bi morali, po eni strani narediti bistveni korak v ambicioznosti podjetij za pospešen digitalnih razvoj, po drugi strani pa ustvarjati kulturo organizacije, ki bo še ostale zaposlene spodbujala, da bodo proaktivno soustvarjali ali vsaj sledili digitalnim ambicijam. Na žalost je kvalitativni del raziskave v delu, ki je obravnaval ovire za digitalno poslovno preobrazbo podjetij, pokazal, da je daleč na prvem mestu strah pred spremembami, nepripravljenost na spremembe in s tem izrazito pomanjkanje proaktivnosti zaposlenih.
 
Skratka vodje in ostali zaposleni v podjetjih predvsem trenirajo obrambo in so v njej večino časa. Vemo pa, da so pravi zmagovalci tisti, ki prebijejo še tako trdne obrambe in zabijejo zmagoviti gol. In na vse bolj digitalnem trgu, je takih igralcev vse več. Ključno vprašanje zato je, ali bodo Slovenija in slovenska podjetja uspela razviti digitalne programe, s katerimi se bodo usposobila tudi za fazo napada? 
 
* Naslednjič nadaljujemo našo pot z nekaj orientacijskimi nasveti državi, podjetjem in ključnim poslovnim vlogam za prehod iz obrambne v napadalno formacijo.

IIBA Slovenia
IIBA Slovenia

 

Več iz rubrike

Komentarji: