Pogovor brez kravate: Marino Furlan, Intra Lighting

Edina stalnica v vesolju je pretok. Kar radi imenujemo kriza, je preprosto pojav sprememb. Ljudje se sprememb načeloma bojimo, a če sprostimo svojo potrebo po nadzoru nad njimi, lahko zajahamo valove in jih pogosto spremenimo v priložnost.
 
Krize prihajajo v naše življenje, ne glede na to, kako močno se jim skušamo izogniti. So zaskrbljujoče, neželene izkušnje ali dogodki, ki nas vodijo iz našega območja udobja. Sama narava krize je v nasprotju z našimi temeljnimi vrednotami gotovosti in predvidljivosti, saj le-te v trenutku izginejo. Obupno poskušamo vzpostaviti red v svojem življenju, saj se zdi, da tako v, kot tudi okoli nas, prevladuje kaos.
 
Spremembe običajno zahtevajo našo motivacijo in namen, da bi služile kot katalizator, ki nas potisne ven iz ustaljenih okvirjev. Po drugi strani pa kriza odpravlja zahtevo po samomotivaciji, saj nas porine ven iz našega znanega območja. Kriza lahko dobesedno odstrani psihološke meje, ki so nas omejevale. Če torej spremenimo pogled na krizo, jo bomo lahko izkoristili sebi v prid.
 
Uredništvo Sveta kapitala je v tem oziru pripravilo serijo kratkih intervjujev s podjetniki, podjetnicami, voditelji ter voditeljicami, ki so si tlakovali uspešno kariero. Slednji so nam zaupali nekatere manj znane in bolj osebne podrobnosti svoje poti v karieri. Prav te pa bi vam lahko bile v pomoč, inspiracijo ali pogum.

V tokratnem pogovoru izven pisarne se nam je pridružil Marino Furlan, uspešen podjetnik, ki je svojo poslovno pot začel leta 1982, ko je zaključil študij na Fakulteti za strojništvo v Ljubljani. Danes je Marino Furlan ustanovitelj in predsednik podjetja Intra Lighting, proizvajalca arhitekturnih svetil in svetlobnih rešitev, ki zaposluje več kot 300 oseb. 
 
A Marino Furlan je bil vse od začetka poleg vodenja podjetja aktivno vključen v razvoj in prodajo svetil, predvsem pa je bil in je ves čas vizionar. Vodenje družbe je oktobra prepustil novemu izvršnemu direktorju, sam pa bo še naprej nadzoroval poslovanje, sodeloval pri razvoju in uresničevanju vizije. Pri čemer računa, da bo imel čas tudi za druge stvari, ki jih ima v življenju rad.
 
Marino Furlan nam je v pogovoru zaupal, da je že v otroštvu odkril svoje sanje, prvo zaposlitev je dobil v podjetju Vozila Gorica, kjer je razvil veliko inovacij. Razkril nam je tudi položaj, ko ni vedel, ali mu bo uspelo, kot tudi na kaj je najbolj ponosen, kdo je v življenju nanj najbolj vplival, koga občuduje in katere so tiste, še neuresničene želje na spisku.
 
Vabljeni k branju! 
 

Kaj ste si kot otrok želeli postati?

 
Imel sem zelo fantovsko željo, izdelovati avte, letala in barke. Torej postati strojni inženir, kar sem tudi postal.
 

Katera je bila vaša prva zaposlitev?

 
Kot pripravnik v tehnologiji sem bil zaposlen v podjetju Vozila Gorica. V tistem podjetju sem si takrat tudi želel ostati, razvil sem veliko inovacij.

Na kaj ste najbolj ponosni v svoji karieri?

 
Zelo sem ponosen na svoja otroka, Niko in Aneja, da sta zrasla v samostojni, odgovorni in zreli odrasli osebi. Lahko bi šla povsem svojo pot, me pa seveda veseli, da sta začutila to naše podjetje in danes v njem prevzemata pomembne naloge in odgovornosti. Ampak iskreno povem, da ima največ zaslug za to žena Marjeta.
 

Od katere knjige / filma ste največ odnesli?

 
V zadnjem obdobju je to dokumentarni film o Stevu Jobsu –  ‘Steve Jobs: The Man In The Machine’ .
 

Katera je najpomembnejša lekcija, ki vas jo je življenje naučilo?

 
Ne počni tistega, česar ne znaš. Osredotoči se na tisto, kar znaš.
 

Kaj najbolj obžalujete v življenju, če sploh kaj?

 
Ničesar ne obžalujem. Vsako obdobje je bilo lepo na svoj način.

Katera situacija, ko niste vedeli, ali vam bo uspelo, vam je ostala najbolj v spominu?

 
Zadnji izpit na fakulteti. Ustno sem ga opravljal dvanajstkrat, čeprav sem pisno že na tretjem roku dobil 10. Doma sem se zlagal, da sem študij že zdavnaj dokončal. Na koncu sva šla s profesorjem na pivo. Z današnje perspektive je težko razumeti, zakaj je bilo to potrebno, pa tudi, kako je sploh bilo možno, če pomislimo, da se danes po fakultetah ob neuspehih svojih otrok neredko sprehajajo starši z odvetniki. Pa vendar je bila tudi to življenjska šola, da je treba in da je vredno vztrajati.
 

Kdo je (bila) najvplivnejša oseba v vašem življenju?

 
Oče. Potem sta bila to nono po mamini strani in nona po očetovi. V poslovnem življenju pa dva starejša gospoda, ki sta na skrivaj nadzirala, da ne naredim prevelikih napak.
 

Katero živečo osebo ali osebe najbolj občudujete? Kdo je vaš idol?

 
Elon Musk. Sicer pa Steve Jobs, ki je na žalost preminil.
 

Katere vrednote so za vas najpomembnejše?

 
Korektnost, poštenost, smisel za humor (smeh).

Imate kakšen neizkoriščen talent?

 
Ne da bi vedel.
 

Imate kakšne sanje, ki so še vedno neuresničene?

 
Izdelovati avtomobile, letala in barke.
 

Če bi bili sami svoj mentor, kakšen nasvet bi si dali?

 
Preden zgrabiš priložnost, trikrat dobro premisli.