Poziv k solidarnosti med podjetji in preudarni uporabi spleta

V sredini marca so bili številni zaposleni tako rekoč preko noči prisiljeni k intenzivni uporabi digitalnih orodij. Marsikdo nima naprednih digitalnih kompetenc, zaradi povečane uporabe spletnih storitev pa je zdaj prav od digitalne pismenosti civilne družbe močno odvisno gospodarstvo. V slovenskem okolju se proces digitalizacije odvija na treh področjih: v državni upravi, civilni družbi in v gospodarstvu. Z namenom uskladitve digitalne transformacije celotnega slovenskega okolja je leta 2016 bila vzpostavljena Digitalna koalicija, ki ji predseduje Igor Zorko, sicer podpredsednik Gopodarske zbornice Slovenija in predsednik Združenja za informatiko in telekomunikacije. Po njegovih besedah so v procesu digitalizacije vsa področja življenja zelo povezana in vplivajo en na drugega, a vendar se vsako področje razvija zase.

Digitalna koalicija si je zadala večletne cilje digitalnega preoblikovanja Slovenije, ki pa jih zaradi izolacije in uporabe spletnih storitev zdaj dosega s pospeškom. Igor Zorko je izpostavil največje izzive, ki nastajajo z povečano uporabo spleta in vlogo koalicije v trenutnih razmerah. Vabljeni k branju intervjuja.
 

Kakšna je vloga Digitalne koalicije v trenutnih razmerah?

Digitalna koalicija je skupaj s vsemi deležniki (inštituti, podjetja in tudi civilna družba) naslovila na vlado dopis v katerem ponujamo pomoč in aktivno vlogo pri izvajanju procesa digitalizacije države, gospodarstva in družbe. Zaenkrat na to temo še ni stekel operativni dialog, vendar je naša ponudba še vedno na mizi.

V trenutnih razmerah je poglaviten namen koalicije povezovanje vseh svojih deležnikov in spodbujanje solidarnosti v gospodarstvu. To smo že dosegli, saj nekatera tehnološka podjetja, ki sodelujejo v koaliciji nudijo brezplačne digitalne storitve za druge na trgu in s tem omogočajo lažje delovanje na daljavo. Gospodarstvu je zdaj v interesu da je civilna družba čim bolj digitalno kompetentna, mi smo tukaj zato, da povezujemo in koordiniramo tiste, ki pri tem lahko pomagajo.
 

Kako se kaže povečan internetni promet in kje se kažejo težave?

Dodatne obremenitve so vidne od takrat, ko se je vsakdan posameznikov skoraj v celoti preselil na splet, torej od vzpostavitve strožjih ukrepov naprej. Po informacijah ponudnikov telekomunikacijskih storitev se je že v prvih dneh karantene celoten promet povečal za 50 odstotkov, v kar so zajeti vsi segmenti telekomunikacij (od glasovnih klicev do uporabe spleta). Trenutno vse deluje vendar z velikimi napori operaterjev, predvsem tistih, ki so upravljalci večjega dela slovenskega telekomunikacijskega omrežja – ti imajo namreč povečanje prometa že zaradi lastnih uporabnikov, do ozkih grl pa prihaja ko uporabniki prehajajo med omrežji. Manjši operaterji imajo tako nekoliko manj težav. Vsi operaterji se trudijo, da zagotovijo čim večjo prepustnost in s tem preprečijo manjše težav, ki bi povzročile nedelovanje celotnega sistema. Pospešeno se povečuje komunikacije s tujino, saj je veliko storitev, ki se uporabljajo za skupinsko delo iz tujine.



Te težave se veliko bolj odražajo na življenju zaposlenih in v podjetjih, nazadnje se je to zgodilo pretekli vikend, ko je prišlo do izpadov v Ljubljani. Če zaposleni ne more dostopati do spletnih storitev doma, je odrezan od sveta in hkrati ne more opravljati svojega dela.
 

Obstaja zgornja meja prometa na spletu?

Zgornja meja obstaja in temu se tudi približujemo, kar ni problem le Slovenije, temveč problem vseh evropskih držav. Evropska komisija je zaradi tega že zaprosila večje ponudnike video vsebin, da znižajo privzeto ločljivost posnetkov in na tak način pripomorejo k manjši obremenitvi evropskega telekomunikacijskega sistema. Prepričan sem, da če bomo uporabniki preveč požrti pri uporabi spletnih vsebin lahko pričakujemo dodatne omejitve na spletu.
 

So pričakovane dodatne investicije za povečanje kapacitet?

Pri takšnih investicijah gre za dolgoročne procese, ki se ne morejo izpeljati v nekaj dneh in lahko tečejo tudi več let. Dejstvo je, da so kapacitete omejene, vendar je potrebna nadgradnja celotnega sistema, ne samo povečanje enega kanala. Ob tem je pomembno, da se uporabniki obnašamo odgovorno in zmogljivosti uporabljamo na čim bolj optimalen način.
 

»Gospodarstvu je zdaj v interesu da je civilna družba čim bolj digitalno kompetentna, mi smo tukaj zato, da povezujemo in koordiniramo tiste, ki pri tem lahko pomagajo« izpostavlja predsednik Digitalne koalicije Igor Zorko.

Je zaradi povečanja kapacitet in večanja storitev na daljavo pričakovati, da se bo takšen način dela ohranil tudi po epidemiji?

Ni ključno, da se dela na daljavo, temveč bo zdaj postalo bolj smiselno, da se celotni procesi poslovanja izvajajo virtualno. Zdaj bo jasno, da ni potrebe po papirju znotraj podjetja, tako kot ni vedno potrebe po prisotnosti ljudi. Pričakovati je predvsem več avtomatizacije in virtualnega izvajanja procesov. Do zdaj je bilo premalo znanja in spodbud, da bi podjetja delovala na tak način, zdaj pa so prisiljena v digitalizacijo. Mislim, da bo velika večina digitalnih procesov, ki bodo zdaj implementirani ostali tudi po epidemiji. Pravzaprav je to velik korak za digitalizacijo, ki smo si ga v Digitalni koaliciji zamislili v roku pet let, zdaj pa bo izpeljan v nekaj tednih.
 

Kako se podjetja in uporabniki odzivajo na nenadne spremembe?

Po eni strani si precej podjetij trenutno prizadeva predvsem, da ne bodo prenehala poslovati. Za večino je glavno vprašanje koliko zaposlenih potrebujejo in kako dolgo lahko preživijo v takšnih razmerah. Na drugi strani pa so podjetja, ki se s tem vprašanjem ne ukvarjajo ali pa so ga razrešila. Za podjetja, ki nimajo direktnih omejitev v poslovanju je poglavitno, kako poslovati v trenutnem okolju. Pri teh je čutiti, da se zelo aktivno ukvarjajo kako optimizirati delo od doma in nadaljevati poslovanje na daljavo. Pri teh je v porastu tudi uporaba elektronskih plačil in mislim, da bo tako tudi ostalo.
 

Na kak način lahko uporabniki spletnih storitev pripomorejo k zmanjšanju obremenjenosti spleta?

Predvsem je pomembno, da se uporabniki zavejo, da lahko vplivajo na to. Tako kot se je nekoč ravnalo z elektriko in čakalo na cenejši tok, se zdaj lahko upošteva potrebe celotne mreže. Potrebno se je držati priporočil, ki jih objavljajo ponudniki omrežij. Med takimi je uporaba glasovnih klicev namesto video konferenc, gledanju medijskih vsebin ob manjši ločljivosti, zmanjšanje uporabe pretočnih storitev, kot so Netflix in Voyo. Na splošno je priporočena uporaba spleta za stvari, ki nas dejansko zanimajo in izogibanje tistim vsebinam, ki jih ne potrebujemo. Potratne pa so tudi spletne igre, ki jih igra večina otrok ob tem pa uporabljajo ogromne kapacitete. Uporaba spleta ima vsekakor svoje prednost vendar je uporaba priporočena v tistih urah, ko sistema ne obremenjujejo preveč. Torej naj se poslovnemu svetu in izobraževalnemu procesu pusti, da se izvaja in se ukvarjamo z zabavo pozneje.